Zakaj tožilka ni nadzirala kriminalista?

LJUBLJANA – Natalija Markač, ki se bori za pravico koroške deklice, je zaradi prijave nekdanjega moža na CSD Ravne na Koroškem, češ da ni dobra mati, sama tako rekoč čez noč ostala brez hčera, takrat starih eno leto in sedem let. Sama je preživljala pravo kalvarijo in na lastni koži izkusila realnost delovanja socialnih služb, policije in tožilstva. Na nepravilnosti, ki so se dogajale, opozarja že vrsto let.

Zdaj pa je dobila potrditev, da je s svojo ekipo na pravi poti in da so imeli ves čas prav: nadzorniki, ki so opravljali notranji nadzor nad delom slovenske policije v primeru koroške deklice, so namreč hkrati obravnavali tudi primer Markačeve in potrdili, da je bilo tudi v njenem primeru storjenih veliko nepravilnosti. Markačeva je namreč leta 2009 na policijsko upravo Slovenj Gradec podala prijavo zoper delavke na CSD Ravne na Koroškem zaradi nevestnega dela in ponarejanja listin. In policija je nato maja 2009 na tožilstvo podala svoje poročilo, ki – kolikor je moč sklepati iz poročila o notranjem nadzoru policijskega dela – očitno temelji na kupu nepravilnosti in, kot je prepričana Markačeva, vsebuje tudi elemente kaznivih dejanj.

Bolj kot policija je krivo tožilstvo

V temelju je slabo delovala oziroma sploh ni Policijska uprava Slovenj Gradec, pravi Markačeva in dodaja, da je bila to težava tudi v primeru koroške deklice. »Slovenjgraški kriminalisti niso hoteli preiskovati svojih kolegov in kolegic in so hoteli določene zadeve prikriti.«

Ista imena v primeru Markačeve in koroške delice

V obeh primerih pa se pojavljajo ista imena: »Kriminalist Jože Bračko je izvorni greh obeh primerov. V moji zadevi je bil kriminalist Bračko tisti, ki je prikril ponarejanje zaposlenih na CSD Ravne na Koroškem in oddal poročilo. Pri koroški punčki pa je Bračko kril dejanja strokovne delavke CSD Ravne na Koroškem, Irene Pudgar. V mojem primeru je Pudgarjeva ponarejala dokumente,« pojasnjuje Markačeva in dodaja, da je imel Bračko v obeh primerih zaledje pri nadrejenih iz Slovenj Gradca (Darku Žagarju). V obeh primerih pa se ponavljata še dve imeni – Tatjana Mušič, tedaj vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto pri GPU, in slovenjgraška tožilka Silva Cepec, ki je v primeru Markačeve zavrgla dokaze o ponarejanju listin delavk CSD.

Večja krivda kot kriminaliste bremeni tožilko

Nekaj kazenskih ovadb je Markačeva že vložila, nekaj jih še bo: zoper Bračka in Mušičevo, zoper tožilko Silvo Cepec bodo vložili še dodatno ovadbo zaradi skrivanja spisov, saj je sama priznala, da je preiskava, ki jo je vodil Bračko, popolnoma nesprejemljiva.

»Vse skupaj bolj bremeni tožilstvo kot policijo. Ker kriminalisti odgovarjajo za vse, vendar pa je tožilec tisti, ki je nad kriminalistom. In tožilec, ki vidi, da stvari niso narejene dobro, mora na to opozoriti kriminalista oziroma zahtevati dopolnitev. In tega imenovana tožilka ni naredila,« še pove Natalija.

Če bodo ugotovljeni zadostni dokazi, bodo ovadili tudi Jelko Štumberger Mlakar, predsednico slovenjgraškega okrožnega tožilstva. »Ampak nimamo še teh podatkov,« še naprej našteva Merkačeva, ki je kazenske ovadbe zoper zaposlene v CSD vložila leta 2009 (zoper Sonjo Tiršek, direktorico centra, Ireno Pudgar in Borislavo Repotočnik, ki so osumljene ponarejanja uradnih listin).

Hoteli so namočiti ‘neizkušenega kriminalista‘

Za boljšo predstavo o poteku preiskave v primeru Markačeve pa navajamo še eno od nepravilnosti, ki jo izpostavlja skupno poročilo o notranjem nadzoru nad delom policije v primeru Markačeve in koroške deklice.

Nadzorniki izpostavljajo dejstvo, da je postopek leta 2009 vodil donedavni ‘schengenski policist‘ Samo Ftičar, ki je bil premalo izkušen in je imel opravljen enomesečni tečaj s področja preiskovanja kaznivih dejanj. »Imenovanje njega kot namestnika je neustrezna odločitev vodstva UKP oziroma nestrokoven predlog SSK UPK,« so na policiji zapisali v poročilu internega nadzora. 

Nedelujoča delovna skupina

Markačeva pa pravi, da neizkušenost kriminalista ni glavni vzrok za zagrešene nepravilnosti. Navedbe, da je bil odgovoren Ftičar, ker ni imel dovolj izkušenj, so se pojavljale že prej, pojasnjuje Markačeva. »Že tedaj sem nasprotovala, naj ne ‘namakajo‘ kriminalističnega inšpektorja, ker je delal profesionalno. To vem, ker sem sodelovala v preiskavi, in kadar smo imeli sestanek, je prišel vedno pripravljen, da smo lahko začeli delo. Težava je bila v delovni skupini, ki ni delovala. Vodja te skupine Tatjana Mušič je kriminalističnega inšpektorja Ftičarja pustila samega in brez pomočnika. Obdobja desetih let in precej kompleksnega primera en sam človek, sploh kriminalist začetnik, ne more pokriti. To je zdaj pokazal tudi zapisnik, ki kaže, da se je Ftičar že na sestanku pritožil, da je pričakoval več pomoči in usmerjanja vodje delovne skupine Mušičeve,« pojasnjuje Markačeva.

Poročilo ugotavlja, da Mušičeva že na začetku pridobljenega gradiva ni prebrala, ampak je to nalogo le naložila Ftičarju, ki je sam pripravljal načrt dela skupine.

Ugotovljeno ponarejanje dokumentov je ‘izginilo‘ 

»Problem je bila Mušičeva. Kriminalistični inšpektor je v mojem primeru odkril kazniva dejanja (op. p. ponarejanje dokumentov zaposlenih na ravenskem CSD), ki smo jih uspeli identificirati, potem pa je Mušičeva, ki prejetega gradiva sploh ni proučila, na tožilstvo podala poročilo po 10. odstavku 148. členu ZKP, kar pomeni popolno izključitev suma elementov kaznivega dejanja ponarejanja listin za tri strokovne delavke CSD.«

Bo policija ob pomoči tožilstva počistila v svojih vrstah?

Markačeva je zadovoljna, da je policija priznala ključne napake. Kakšne bodo ukrepi, še ni jasno. Markačeva pravi, da gre pri delu policije nedvomno za sume kaznivih dejanj (pri Tatjani Mušič za nevestno delo, pri Bračku za nevestno delo, če že ne zlorabo položaja) in vse to so uradno pregonljiva kazniva dejanja. »Policija mora zdaj sama sprožiti postopke. Bomo videli, ali se bo policija odzvala tako, kot se mora, sicer jih bo Svetovalnica Akcija! opozorila,« nadaljuje Markačeva.

Ker je poročilo že končano, bi morala policija – ki ne more preiskovati sama sebe – specializirani oddelek tožilstva o tem obvestiti. »Bomo videli, kako se bo vse skupaj razpletalo,« zaključi Markačeva.