Zalezoval jo je in ji grozil: »Živa ne bo z drugim!«

Čeprav razhod ni vedno volja obeh vpletenih, pa je seveda ključno, da tudi tisti, ki bi v razmerju radi vztrajali, razumejo, kdaj je treba sprejeti dejstva in oditi po svoje. A so med nami tudi takšni, ki ignorirajo voljo drugega in meje, ki jih postavijo. Eden takšnih je bil moški, ki se nikakor ni hotel sprijazniti z dejstvom, da je zveze z njegovo izbranko konec, in jo je na vse načine hotel dobiti nazaj, tudi tako, da jo je dlje zalezoval ter ji grozil.

Okrajno sodišče v Ljubljani ga je zato avgusta 2023 zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini obsodilo na pet mesecev zapora. A mu za zapahe ne bo treba, če v preizkusni dobi dveh let od pravnomočnosti sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja. Sodišče mu je ob tem določilo ukrep varstvenega nadzorstva, in sicer mora dve leti obiskovati psihološko posvetovalnico. Ob tem pa še naprej velja prepoved navezovanja stikov ali približevanje oškodovanki.

Ker se možakar s sodbo ni strinjal, se je obrnil na ljubljansko višje sodišče, ki pa je aprila lani pritožbo obrambe zavrnilo. Vendar se ni vdal in je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Obramba je predlagala, da vrhovni sodniki obsojenca oprostijo oziroma da sodbo razveljavijo ter zadevo vrnejo sodišču prve stopnje v novo odločanje. A tudi vrhovni sodniki so se strinjali, da okoliščine v njegovem primeru predstavljajo »ustrezno konkretizacijo zakonskega znaka spravljanja v podrejen položaj«, čemur je namreč oporekala obramba. Pred kratkim je tako možakar košarico dobil tudi na vrhovnem sodišču.

Omenjal tudi družino

Kot so ugotovila sodišča, je moški »kontinuirano in stopnjujoče« zalezoval in resno grozil ne le nekdanji zunajzakonski partnerici, temveč tudi njenim družinskim članom in prijateljicam. Tako je denimo nekega dne na avtobusni postaji dejal, da bodo, če ne bo z njim, »že videli«, grozil njeni sestri in omenil celo triletnega nečaka oškodovanke. Dejal pa je tudi, da ji bo, če ne bo z njim, do konca življenja težil, da ji bo do konca življenja za hrbtom in pa še, da živa ne bo z drugim.

Vse to je počel, ker je zavračal razpad njune zunajzakonske zveze. To, je ugotovilo sodišče, je bila oškodovanka prisiljena trpeti, »saj se njegovim ravnanjem ni mogla izogniti.« S tem pa jo je spravljal v podrejen položaj, saj je bila zelo prestrašena in se je počutila resno ogroženo. Zaradi dogajanja je denimo zamenjala svojo telefonsko številko, v službi izmenjavala turnuse in se večkrat zatekla k sestri, zaradi česar ji je bilo onemogočeno normalno življenje. S tem pa je jasno opredeljeno obsojenčevo ponavljajoče se zalezovanje in izvajanje psihičnega nasilja, kot tudi oškodovankin strah in počutje ogroženosti, je poudarilo vrhovno sodišče.

Kot je razvidno iz sodbe okrajnega sodišča, to ni podvomilo o njegovi prištevnosti, kaznivo dejanje pa je storil z direktnim naklepom. »Ravnal je načrtno, vztrajno in kontinuirano ter se pri tem kot odrasla in razumna oseba zavedal, da ravna protipravno, a se je vendarle odločil, da bo kaznivo dejanje storil,« so poudarili sodniki. Da ni nameraval odnehati, priča tudi dejstvo, da so mu varnostniki zaradi vsega že preprečili vstop v UKC Ljubljana, kjer je bila oškodovanka zaposlena, pa je do nje poskušal priti prek svojih znancev. Tako sta ji menda na delovno mesto v njegovem imenu dostavila vrtnice in pecivo.