
Galerija

KRŠKO – Prihodnje leto, ko se bo nadaljevalo sojenje Stanku Ameršku z Razborja pod Lisco, bo minilo 15 let, odkar se je v Koprivnici pri Krškem zgodil rop. Trojica zamaskiranih roparjev je vkorakala v delavnico umetnostnega kovača in zbiralca umetnin in starin, dobro preskrbljenega Ivana Planinca, ki se je vrnil iz Nemčije. Eden mu je v glavo uperil pištolo in grozil, da ga bo ubil, druga dva sta imela palice. Zahtevali so denar, a ker ga ni hotel dati, ga je eden usekal s palico po glavi, da je kovač padel na tla. Odnesli so ga v spalnico in zvezali z lepilnim trakom ter poskušali odpreti sef. Ker jim ni uspelo, so možakarja odvezali, da je sam odtipkal kodo in odprl blagajno. Pobasali so dobrih trideset tisoč evrov, pištolo in nekatere druge vredne premete in poniknili. Ko so odšli, se je Planinc osvobodil lepilnega traku, v katerega so ga znova zamotali, in poklical policijo.
O roparjih ni bilo sledi dolgih deset let, leta 2012 pa je tožilstvo dobilo kazensko ovadbo. V njej je bilo zapisano, da je storilec kaznivega dejanja Stanko Ameršek z Razborja pod Lisco. Njegov kazenski list ni prazen, saj naj bi pred leti s sekiro potolkel svojo sestro, ta je pozneje umrla, sam pa si je prislužil zaporno kazen, ki jo je že odslužil.
Policija je domnevnega storilca Amerška odkrila na podlagi sledi DNK, najdenih na koščku lepilnega traku, s katerim je bil zvezan kovač. »Ključno vprašanje je, kako se je ta sled znašla na selotejpu,« pravi Amerškova zagovornica Marija Vrisk in dodaja, da ni niti enega drugega indica, da je Ameršek sodeloval pri ropu. Tudi oškodovanec Planinc je prepričan, da obtoženi ni eden od treh roparjev, saj ne ustreza osebam, ki so po mnenju oškodovanca izvršile rop. Po Planinčevem mnenju obtoženi ne ustreza roparjem, ki so ob dejanju nosili maske, ne po višini ne po barvi glasu in tudi ne po nobeni drugi karakteristiki. Ameršek, ki je obiskoval šolo s prilagojenim programom, je izrazito visok človek upočasnjenega gibanja, njegov sosed ga je označil, da se giblje tako, kot bi bil malo len, kovač pa je povedal, da so se storilci kot opice gibčno premikali po prostoru. Oropani kovač je povedal, da mu je eden od roparjev grozil, naj da denar, a to naj ne bi bil glas obtoženega Amerška. Kovač je kmalu po obisku roparjev v trgovini z mobilnimi telefoni okamnel, ko je tam zaslišal glas fanta, ki ga je poznal. »To je tisti glas, ki je rekel: 'Dej gnar',« se je spominjal kovač, ki se mu je že ob ropu njegov glas zdel znan. Vse to je povedal policiji, a so rekli, da ima alibi, saj je bil menda tistega dne v Ljubljani na straži. Oškodovani se natanko spominja pištole, s katero so mu grozili s smrtjo: »Bila je rjava, cev pa dolga 23 centimetrov.« Videl jo je v lokalu Paradizo, ko se je začel prepir in jo je od nekod potegnil Blaž Knapić, potem pa jo odložil na polico, rekoč, naj se raje tepejo. Prav omenjeni Knapić se je kmalu po Planinčevi vrnitvi iz Nemčije nalepil nanj, kovač mu je zaupal in mu ponudil občasno delo, v kovačevi odsotnosti pa je pazil njegovo hišo. Prav omenjeni, ki je bil nekaj časa osumljenec, naj bi po mnenju oškodovanca sodeloval pri roparskem podvigu. »Kako naj si sicer razložim, da so od devetih predalov, ki jih imam v spalnici, roparji odprli prav tistega, v katerem sem hranil pištolo?« se je na sodišču spraševal oškodovani Planinc. Knapića, ki je bil sprva eden od osumljencev, bi obramba rada zaslišala kot pričo, prav tako tudi razvpitega in iskanega in pri številnih kazenskih zadevah vpletenega Aleksandra Asića, ki se je družil s premožnim kovačem in ki ga iščejo z mednarodno tiralico.
Tožilstvo meni, da je zaslišanje dodatnih prič nepotrebno, izjave oškodovanega kovača, ki jih je dobil s palico po glavi, pa ne povsem verodostojne. Zaradi udarca ni mogel presojati glasov in višine roparjev, je prepričan tožilec Robert Renier, medtem ko je zagovornica prepričana, da je bil kovač priseben, saj se je tudi po udarcu spomnil dobitne kombinacije in roparjem odprl sef. Obe strani se strinjata, da se neposredno zasliši sodnega izvedenca, ki je že napisal izvedensko mnenje.