16-letnik pojedel klobase, pa umrl! Njegova smrt sprva pripisana astmi, a v resnici šlo za ...

Nekega junijskega večera leta 2022 je 16-letni Jeremy Webb kampiral s prijatelji na osrednji obali Novega Južnega Walesa, severno od Sydneyja. Nato pa šok, saj je močno bruhal potem, ko je pojedel goveje klobase. Medtem ko se je boril za zrak, je potrkal na okno bližnjega avtodoma ter prosil, naj pokličejo reševalce. Kmalu zatem se je zgrudil. Njegovi prijatelji so začeli z oživljanjem in ga izvajali vse do prihoda reševalcev. Nekaj več kot uro pozneje je bil Jeremy v bolnišnici razglašen za mrtvega.

Njegova smrt sprva pripisana astmi

Po obdukciji pa so zdaj ugotovili, da je šlo za alergijsko reakcijo na meso, ki jo je povzročil ugriz klopa, ter sprožil akutni astmatični napad. Gre za prvi dokumentirani smrtni primer alergije na meso v Avstraliji.

Profesorica Sheryl van Nunen, klinična imunologinja in alergologinja je za Guardian Australia navedla, da pozna le še en podoben primer na svetu – smrt 47-letnega pilota iz New Jerseyja leta 2024.

Preiskava je bila sprožena po intenzivnem prizadevanju Jeremyjevih staršev, ki so želeli povečati ozaveščenost javnosti o tej težavi. V ugotovitvah, objavljenih v četrtek, je namestnica mrliškega oglednika zvezne države Novi Južni Wales Carmel Forbes navedla, da je Jeremy umrl zaradi posledic anafilaksije, ki jo je povzročila alergija na meso po ugrizu klopa, kar je vodilo v akutno poslabšanje astme.

»To je alergija 21. stoletja«

Van Nunen je prva ugotovila povezavo med ugrizi klopov in razvojem alergije na meso sesalcev – povezavo, ki so jo medtem potrdili raziskovalci na vseh šestih celinah, kjer so zabeleženi ugrizi klopov. Alergen, povezan s temi reakcijami, alfa-gal, je molekula sladkorja, prisotna v slini in prebavilih klopov, pa tudi pri številnih sesalcih, vključno z govedino, jagnjetino, svinjino, kozami, kenguruji in divjačino. »To je alergija 21. stoletja,« je povedala Van Nunen in dodala, da je v porastu zaradi okoljskih sprememb. Po dveh ali več ugrizih klopov telo približno enega od dveh ljudi začne proizvajati protitelesa proti alfa-galu. Ko takšna oseba zaužije meso, se alfa-gal sprosti v organizmu in sproži alergijsko reakcijo.

Simptomi se pojavijo tri do šest ur po zaužitju mesa, saj je potreben čas, da se hrana prebavi in alfa-gal sprosti, je še pojasnila. Reakcije se lahko gibljejo od prebavnih težav do izpuščajev, otekanja in anafilaksije. Alergijsko reakcijo lahko sprožijo tudi drugi izdelki iz sesalcev, vključno z mlekom in želatino. Vrsta zaužitega mesnega izdelka lahko prav tako vpliva na resnost reakcije, je še navedeno v poročilu mrliške oglednice.

»Alfa-gal je prisoten v večjih koncentracijah v drobovini, zato lahko obrok, ki vsebuje drobovino, na primer klobase, povzroči hujšo reakcijo,« ob tem še piše v poročilu.