
Galerija

Dora Lukić, stara 17 let, je umrla po prometni nesreči na Hrvaškem. Njeni starši so se odločili darovati njene organe. »Vedeli smo, da bi si to želela. Nikoli ne bi dvomila, pomembno ji je bilo le pomagati drugim, ljudem in živalim … Zato bi milijon odstotkov želela darovati organe. Takšna je bila, naš ponos,« je za 24sata.hr povedal pretreseni oče Daniel. Do nesreče je prišlo 26. januarja ob 17.20 na Radnički cesti v Zagrebu, ko je Dora prišla na rdečo luč na označenem prehodu za pešce. Nanjo je naletel osebni avtomobil znamke Volkswagen, ki ga je vozila 50-letna ženska. Kljub velikim prizadevanjem zdravnikov je Dora 48 ur po nesreči v bolnišnici KBC Rebro podlegla poškodbam. Imela je komaj 17 let. Pred njo je bilo vse življenje.
Za vsakega starša je izguba otroka najtežja na svetu. V trenutkih neizmerne bolečine so Dorini starši, oče Daniel in mati Ines, sprejeli izjemno težko, a plemenito odločitev in darovali organe svoje hčerke. Zahvaljujoč tej odločitvi so rešili pet življenj, tako na Hrvaškem kot v drugih evropskih državah. »Želel sem, da vsaj del nje živi naprej, pri nekom drugem. Bila je ustvarjena za pomoč. Njeno srce zdaj bije drugje,« je skozi solze povedal oče. Doro opisuje z besedami, polnimi topline in ljubezni. Bila je najmlajša izmed sester, imela je dve starejši sestri in mlajšega brata. Avgusta bi dopolnila 18 let. Hodila je v medicinsko šolo, tako kot njena starejša sestra, ki je zdaj v petem letniku.
Oče opisuje Doro kot otroka, ki si ga lahko samo želiš. »Bila je otrok, kakršnega si človek lahko samo želi. Nikoli ni povzročala težav, vedno je bila odlična v šoli, ponos vseh nas. Vse moje hčerke so moj ponos, z njimi nikoli ni bilo težav, ne v šoli ne zunaj nje. Dora je bila popolna, čudovita deklica, polna dobrote in veselja.« Na Dorini zadnji poti se je zbralo veliko ljudi. »Sprva sploh nisem mogel razmišljati, a tisti, ki so bili prisotni, pravijo, da je bil pogreb ogromen. Prišlo je veliko ljudi, ki so jo imeli radi, njeni prijatelji iz osnovne in srednje šole. Bila je posebna, vedno vesela, polna dobrote,« je povedal oče. Posebno je uživala v pomoči ljudem in živalim. Skrbela je za svojega psa, oče pa se spominja, kako so nekoč zaradi bolnega zajčka hiteli na Veterinarsko fakulteto.

»Šolala se je za medicinsko sestro, ker je želela pomagati bolnim ljudem. Oboževala je živali in z ljubeznijo skrbela zanje, posebej za svojega psa. Enkrat smo celo hiteli na fakulteto, da bi zajčka oskrbeli z infuzijo, a žal mu nismo mogli pomagati. Takšna je bila Dora, skrbna, sočutna, nesebična. Pomagala je vsem, ljubila družbo vseh,« skozi solze pove oče.
Čeprav je Dora utrpela hude poškodbe glave, so bili njeni organi zdravi. Zahvaljujoč odločitvi družine danes pet ljudi prejema novo priložnost za življenje. »Zdravniki so rekli, naj pokličem in preverim, kako so potekale operacije. Obdukcija je bila uspešna, organe so vzeli in zdaj je pet ljudi dobilo priložnost za novo življenje, nekje pa zdaj bije srce naše ljubljene Dore,« pravi pretreseni oče, ki je prepričan, da so s tem izpolnili njeno željo, da po smrti pomaga drugim. V neizmerni bolečini so Dorini starši pokazali neverjetno moč in človečnost. Njihova odločitev nas opominja na pomembnost darovanja organov. Dora Lukić sicer ni več med nami, a njena dobrota in srce bijeta naprej. Na mestu nesreče so občani postavili lampijone, nekdo pa je na bližnji drog položil velik plišasti medvedek z napisom: »Ti si zdaj naš angel. Ljubimo te ...« Dora je bila ljubljena in takšna bo ostala za vedno v srcih svojih bližnjih.
Preberite še: