Državni pritiski so ga zlomili: polil se je z bencinom in se zažgal

Polna invazija Rusije nad Ukrajino je za nekatere dele obrambne industrije sprva pomenila gospodarski razcvet. Med njimi je bilo tudi moskovsko podjetje Volna Central Scientific Research Institute (v nadaljevanju Volna), ki ima sedež v Moskvi, proizvaja pa elektronske komponente za komunikacijske naprave, ki jih uporabljajo posadke ruskih tankov. Dolgoletni direktor podjetja, 75-letni znanstvenik Vladimir Arsenjev, priznava, da so se obsežna naročila hitro spremenila v breme, ki je podjetje pripeljalo na rob propada. Podjetje je moralo proizvodnjo povečati skoraj čez noč, roke pa je določalo rusko obrambno ministrstvo, skupaj s cenami, ki jih dobavitelji niso smeli izpodbijati. Ruske oblasti so proizvajalcem orožja jasno sporočile, da lahko neizpolnjevanje državnih pogodb pomeni kazenski pregon in celo zaporno kazen. Do pomladi 2023 je Volna začela zaostajati pri dobavah, znotraj vodstva pa so se pojavili ostri spori. Manjšinski lastnik Sergej Mosijenko je opozoril oblasti, saj se je bal osebne kazenske odgovornosti, navaja Reuters. 

Uničeni ruski tanki. FOTO: Reuters

Finančni zlom, spor z državo in osebni protest

Podjetje je zabredlo v finančne težave, računi so bili blokirani, plače neizplačane, Arsenjev pa pri državnih institucijah ni našel posluha. Julija 2024 je zato storil dejanje, ki je pretreslo Rusijo: na Rdečem trgu v Moskvi se je polil z bencinom in se zažgal, tik ob Kremlju in mavzoleju Vladimirja Lenina. S hudimi opeklinami je več tednov ležal v bolnišnici, kasneje pa zanikal, da podjetje ne bi izpolnjevalo pogodb in trdil, da so bile obtožbe proti njemu neutemeljene. Po njegovih besedah je bil ključni udarec odločitev obrambnega ministrstva, ki je enostransko skoraj prepolovilo dogovorjeno ceno komponent, potem ko je podjetje avtomatiziralo del proizvodnje. S tem je Volna izgubila likvidnost in zdrsnila proti bankrotu.

Namestnik vodje ruskega Varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev si ob obisku Eksperimentalne mehanske tovarne Aleksinski ogleduje proizvodnjo orožja. FOTO: Reuters

Ne gre za osamljen primer

Primer Volne ni osamljen. Po podatkih iz moskovskih sodišč je bilo od začetka vojne proti Ukrajini vsaj 34 ljudi kazensko preganjanih zaradi motenj pri izpolnjevanju obrambnih naročil, med njimi številni direktorji podjetij. Država je nadzor še dodatno zaostrila z zakonodajnimi spremembami, ki omogočajo pregon tudi brez dokaza osebne koristi. Ton do industrije je leta 2023 javno zaostril nekdanji predsednik Rusije Dmitrij Medvedjev, ki je na srečanju z direktorji citiral Josifa Stalina in opozoril, da bodo zamude kaznovane brez milosti. Ob tem je Rusija centralizirala odločanje pri obrambnem ministrstvu in državnem konglomeratu Rostec, kar po mnenju zahodnih analitikov duši inovacije in povečuje neučinkovitost. Rostec obtožbe o krizi zavrača in jih označuje za propagando. Dejstva pa kažejo, da vojska ni pravočasno prejela vseh potrebnih komunikacijskih naprav, kar je priznal tudi proizvajalec, ki jih sestavlja. Pomanjkanje opreme so v preteklosti omenjali tudi ruski vojaki na fronti. Danes je Volna še vedno aktivna, vendar bistveno manjša kot prej. Arsenjev se je vrnil na delo, večino časa pa preživi na sodiščih. Edina neposredna reakcija oblasti na njegov samosežig je bila globa zaradi neodobrenega protesta na varovanem območju. Njegova zgodba ostaja eden najbolj pretresljivih primerov notranjih pritiskov in razpok v ruskem vojaškoindustrijskem sistemu v času vojne.