Evakuacija v temi: obvestila v predorih pogosto ne dosežejo ujetih voznikov

Za voznike so lahko hujše prometne nesreče v predorih prava past. V Evropi je še vedno živ spomin na požar v predoru pod Mont Blancom 24. marca 1999. Ogenj je zajel belgijski tovornjak, ki je prevažal moko in margarino. Gasilci so se z ognjenimi zublji borili dolgih 53 ur. Končna bilanca je bila grozljiva: umrlo je 39 ljudi, uničenih je bilo 24 tovornjakov, deset avtomobilov, motorno kolo in kombi ter tri gasilska vozila.

Od te tragične nesreče v Evropi z reševalnimi vajami pogosto preverjajo varnost v predorih. Tudi v Sloveniji. Nemški zvezni inštitut za raziskave cest pa je pred kratkim pri univerzi v nemškem mestu Freiburg naročil izvedbo posebnega raziskovalnega projekta. Ugotoviti namreč želijo, kako se vozniki in potniki v vozilih odzovejo, ko so udeleženi v nesreči v predoru. Projekt poteka v raziskovalnem centru Zentrum am Berg v avstrijskem Eisenerzu, kjer lahko reševalci in strokovnjaki zelo realistično simulirajo izredne razmere v predoru. Trenutna študija je predpostavljala, da se je tovornjak v predoru vnel, hkrati je bilo udeleženo še eno vozilo. Iz predora je pobegnilo 73 ljudi. Skupno pa je bilo v njem ujetih 46 vozil.

Požar v predoru pod Mont Blancom velja za enega najsmrtonosnejših. FOTO: Robert Pratta/Reuters

Vodja geotehnike in predorov na univerzi v avstrijskem Leobnu Robert Galler je za avstrijski ORF povedal, da se je kot slabost pokazalo, da svetlobni signali in zvočna obvestila v predorih za ljudi niso tako koristni, kot bi pričakovali. Še posebno v trenutku, ko se vklopi prezračevalni sistem. Ljudje jih namreč, ko bežijo iz predora, takrat komaj slišijo. »Preprosto traja predolgo, da dosežejo ljudi. In zaradi tega prekrivanja med prezračevanjem in obvestili moramo žal spoznati, da so ta obvestila zelo slabo razumljena,« je poudaril Galler.