Groza v Moldaviji: mislili so, da gredo v EU, a pričakal jih je pekel

Moldavija, dolgo znana kot država, iz katere so kriminalne mreže preprodajale ženske in moške v tujino, se danes spopada z novo črno realnostjo: sama je postala ciljna država trgovine z ljudmi. Za nevladne organizacije, kot je La Strada, je to vsakdanja frontna linija. Na njihovi telefonski številki se vrstijo klici obupanih ljudi, ki so jih zvabili v sivo cono moderne suženjske ekonomije. Strokovnjaki opozarjajo, da je uradnih primerov le nekaj sto na leto, resnične številke pa so najbrž štirimestne. Združeni narodi ocenjujejo, da je po svetu več kot 50 milijonov ljudi, ki so žrtve modernega suženjstva – Moldavija pa je del te žalostne statistike.

Tatiana Fomina iz organizacije La Strada pravi, da se je v zadnjih dveh letih zgodil preobrat: »Pred dvajsetimi leti si nismo mogli predstavljati, da bo Moldavija postala destinacija trgovine z ljudmi.« Danes je realnost brutalna. V državo prihajajo delavci iz Bangladeša in Indije, ki verjamejo, da potujejo v Evropsko unijo. Za lažna posredovanja plačajo še zadnje prihranke, pogosto prodajo svoje domove – ob prihodu pa jim kriminalci odvzamejo dokumente in jih prisilijo v delo za drobiž ali brezplačno. Fomina opisuje primer več kot 50 Azijcev, ki so jih v Moldaviji zaprli v krojačnico, kjer so delali cele mesece brez plačila. »Ti ljudje mislijo, da prihajajo v EU. Ne vedo, da Moldavija ni del Evrope – in ne vedo, kaj jih čaka.«

FOTO: Serhii Ivashchuk Getty Images/istockphoto

H krivičnim praksam prispeva še en nevaren dejavnik: vojna v Ukrajini. Po ruski invaziji je v Moldavijo pribežalo okoli dva milijona Ukrajincev, danes jih tam ostaja približno 140.000. Med njimi je ogromno ranljivih, trgovci pa izkoriščajo preobremenjenost policije in mej. Eden od primerov, ki so ga obravnavali, je mladostnica, ki so jo našli omotično na letališču. Moški, s katerim je potovala, je izginil, preden je policija sploh lahko ukrepala. Čeprav je Moldavija podpisala vse ključne mednarodne sporazume, strokovnjaki svarijo pred prevelikim optimizmom. Število prijavljenih primerov se je zmanjšalo, a ne zato, ker bi žrtev bilo manj – temveč ker so policijske zmogljivosti na robu. »Manj evidentiranih primerov ne pomeni manj žrtev,« pravi Fomina.

Moldavija se tako znajde v položaju, kjer je revščina, vojna in kriminal potisnila tisoče ljudi v svet, kjer se izgubi vsako dostojanstvo. Sistem, ki bi moral žrtve varovati, pa komaj lovi korak z razsežnostjo problema.