

FOTO: Afp

FOTO: Afp

FOTO: Afp

FOTO: Afp




Val vode in blata, podoben cunamiju, je prizadel vasi in naselja na poti rek Bhote Koshi in Trishuli, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nepalska policija je sporočila, da so doslej našli 162 trupel, medtem ko kitajski mediji poročajo, da je plaz v okrožju Gyirong na območju Tibeta terjal tri življenja.

Reševalne ekipe medtem danes nadaljujejo z iskanjem več kot tisoč ljudi, ki so pogrešani po sredinih silovitih poplavah in plazu na območju na meji med Nepalom in kitajskim Tibetom. Nepalska agencija za nesreče je danes sporočila, da 24 ur po poplavah pogrešajo 823 ljudi. Med njimi je najmanj 579 nepalskih in tujih turistov, poroča AFP.

Med pogrešanimi tujimi turisti so po podatkih nepalske turistične organizacije državljani Indije, Avstralije, Združenega kraljestva, Malezije, Ukrajine, Nizozemske, Portugalske, Južne Afrike, Južne Koreje in ZDA. Prizadeto območje je priljubljeno med romarji in pohodniki. Na tibetanski strani pogrešajo 558 ljudi, med njimi 260 tujcev, danes poroča kitajska tiskovna agencija Xinhua.

MZEZ o slovenskih državljanih
Preverili smo, ali so na prizadetem območju tudi Slovenci. »Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ter pristojno veleposlaništvo Republike Slovenije v New Delhiju izvajata vse potrebne aktivnosti za preverjanje, ali so med osebami na prizadetem območju tudi slovenski državljani in ali kdo potrebuje konzularno pomoč. Trenutno nimamo potrjenih informacij o slovenskih državljanih med pogrešanimi ali ogroženimi osebami. O vseh novih in potrjenih informacijah bomo javnost pravočasno obvestili,« so sporočili.
Dodajajo, da v Nepalu in Tibetu ni slovenskih državljanov, ki bi imeli prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.
Po nekaterih znanstvenih ugotovitvah obstaja neposredna povezava med globalnim segrevanjem, taljenjem ledenikov in vse pogostejšimi naravnimi nesrečami na območju meje med Nepalom in Kitajsko. Študije so pokazale, da se temperature v teh predelih zvišujejo precej hitreje od svetovnega povprečja. Pospešeno taljenje ledenikov lahko oslabi fizično strukturo gorskega sveta. Ledena masa namreč deluje kot nekakšno »lepilo«, ki pomaga držati pobočja skupaj. Ko je ledu vse manj, se stabilnost terena zmanjšuje, podtalnica pa se lahko začne kopičiti oziroma odtekati v ledeniška jezera.
Takšne spremembe povečujejo nevarnost velikih skalnih podorov, snežnih in ledenih plazov ter zemeljskih plazov. V visokogorju lahko že manjša sprememba stabilnosti pobočja sproži verižno dogajanje z zelo hudimi posledicami. Avtor zapisa na družbenem omrežju X ob tem poudarja, da je bilo dogajanje v Nepalu izjemno tragično in katastrofalno. Pri tem pa opozarja, da je mogoče vpliv podnebnih sprememb in taljenja ledenikov razumeti kot pomemben dejavnik, medtem ko je treba točen vzrok konkretne nesreče potrditi z ugotovitvami pristojnih in strokovnih služb.