Hrvaška policija po smrti štirih migrantov ob meji s Slovenijo išče tihotapca

Najpomembnejše mesto na zemljevidu vsakega migranta je Donje Prilišće v občini Netretić na zahodu Karlovške županije na Hrvaškem in na meji z Republiko Slovenijo. Za to obstaja več razlogov, trije pa so ključni – to je točka, na kateri je, v primerjavi z mejo z BiH, Republika Hrvaška najožja; tu je nevarovan most čez Kupo, na katerem je bil nekoč maloobmejni prehod, in končno je nekaj kilometrov stran izvoz z avtoceste A1, Novigrad na Dobri. Za migrante, ki hodijo peš, je to najboljši položaj za prečkanje Kupe, za tihotapce pa zagotovo ena najboljših točk za izkrcanje ilegalnih potnikov, poroča jutarnji.hr.

Ker je to kraj, kjer so bili v ponedeljek ponoči najdeni štirje mrtvi in dva težko poškodovana ilegalna migranta, je skoraj z gotovostjo mogoče sklepati, da niso bili tam zgolj na poti, da bi jih tihotapec prevaral in izpustil, temveč je bila to njihova končna destinacija. Po stanju, v katerem so bili najdeni, je mogoče sklepati tudi, v kakšnih razmerah in – kar je pri tem primeru morda še pomembnejše – koliko časa so potovali. Vožnja iz najbližje bosanske točke, okolice Velike Kladuše ali območja proti Bihaću, traja zelo kratek čas, približno eno uro. Po tej logiki se ravnajo preiskovalci, ki delajo na primeru. Po informacijah hrvaških medijev je kombi, s katerim so bili pripeljani na lokacijo, prišel po avtocesti in vozil več kot tri ure. Preiskovalci menijo, da so se na avtocesto vključili nekje na območju vzhodne Like oziroma severne Dalmacije.

Čeprav je bilo v prvih poročilih evidentiranih 19 oseb, je bilo v tovornem prostoru več kot 30 oseb, in sicer 34. Bili so v strašnih razmerah, naloženi 'kot sardine', zato je možni vzrok smrti zadušitev. Po prvih informacijah so bili umrli državljani Egipta, med potniki pa so bili tudi državljani Bangladeša.

Policijskih patrulj tam skoraj ni več, pravijo domačini  

Kupa je v skoraj desetih letih, odkar se balkanska migrantska pot preusmerja preko Hrvaške, vzela desetine življenj. Tu so bili zabeleženi tudi nekateri incidenti in spopadi s policijo. Policijskih patrulj tam skoraj ni več, pravijo domačini. Očitno je politika, da se tisti, ki že pridejo do meje, spustijo naprej proti zahodu. »Še vedno prihajajo ob vsakem času dneva, ni pravila. Ti prihodi so redkejši, vendar so skupine večje, najpogosteje od 15 do 20 ljudi. Ne povzročajo težav, gredo po svoji poti. Ne prosijo ničesar, pozdravijo in nadaljujejo,« opažajo domačini.

Nekoč so poskušali preplavati Kupo, poleti jo prečkati peš, imeli so improvizirane čolne iz notranjih traktorskih gum, vsega je bilo, vendar odkar ni več maloobmejnega prehoda, ni več potrebe po improvizaciji. »Preprosto prečkajo most v Žuničah v  Sloveniji in nadaljujejo, če imajo srečo. Zdi se mi, da je tam policija nekoliko bolj prisotna,« pravi domačin iz Donjega Prilišća na Hrvaškem.

Lastnik zadnje hrvaške hiše na tej poti je povedal, da ga migranti ne zanimajo, ker so postali vsakdan. »V vojni sem bil v Tigrovih in z vojno sem končal svoje delo. Policistom pravim, da je to njihovo delo, naj ga opravijo, kot vedo,« poudarja. Vojne izkušnje mu očitno pomagajo, da stvari vidi tudi iz drugega zornega kota. Opazil je, da je njegova hiša v fokusu 'taksistov', kot imenuje tihotapce. »Veliko ljudi pride z avtomobili ali motorji, ustavijo se in fotografirajo mojo hišo. Je zadnja na poti, specifična, vizualno opazna. Prepričan sem, da se te fotografije delijo po tihotapskih kanalih kot orientacijska točka. To je tako očitno in moteče, da je moja žena že večkrat kričala nanje. Takrat se brez besed odpravijo,« pravi lastnik hiše, ki zaradi razumljivih razlogov ni želel pred kamere.

Medtem hrvaška policija išče tihotapca ali več njih, ki imajo zagotovo povezavo z zadnjo tragedijo. Dve osebi, ki sta bili sprejeti v Splošno bolnišnico Karlovac, nista v življenjski nevarnosti. V isti ustanovi poteka obdukcija trupel umrlih, da bi ugotovili točen vzrok smrti. Ostali so nameščeni v Center za registracijo prosilcev za mednarodno zaščito Dugi Dol, ki je na polovici njihove poti. Po poročanju Jutarnji.hr so nekateri od njih evidentirani kot prosilci za azil v Grčiji.