
Galerija

Švedsko javnost je v sredo pretresla novica o še enem gnusnem kaznivem dejanju storilca z migrantskim ozadjem in še eni težko razumljivi sodni odločitvi. Oktobra letos je 38-letni Iračan Shakir Mahmoud Shakir, zaposlen v mestni socialni oskrbi, posilil 100-letno Švedinjo v njenem domu v Stockholmu.
S prvostopenjsko sodbo je bil Shakir obsojen na štiri leta zapora in plačilo odškodnine v višini 20.000 evrov, vendar je bil zahtevek tožilke za deportacijo v Irak zavrnjen, storilec pa bo po prestani kazni lahko še naprej živel na Švedskem. Sodišče je ugotovilo, da ima Shakir »močno vez s Švedsko« in da bi bila deportacija »nesorazmerna sankcija«.
Shakir je delal kot negovalec v mestni ustanovi, v dom nesrečne 100-letnice pa je prišel, da bi ji pomagal zaradi bolečin v prsih. Vzel je mazilo in začel masirati, nato pa ji je v nekem trenutku v nožnico potisnil prste ali drug predmet. Na njene prošnje, naj preneha, se ni odzval. Z zlorabo je nadaljeval približno deset minut, nato pa odšel.
»Rekla sem mu, naj preneha, vendar ga nisem mogla ustaviti ali udariti. Bil je močnejši od mene,« je 100-letna žrtev povedala policiji, ki jo je o posilstvu obvestila njena hči. Sodišče je presodilo, da imajo te izjave »močno dokazno vrednost« in da jih podpirajo tudi ugotovitve policijske preiskave.
Kot oteževalne okoliščine je sodišče poudarilo hudo zlorabo zaupanja žrtve in delodajalca, vendar je zavrnilo kvalifikacijo hudega posilstva, saj naj bi bilo dejanje »omejenega obsega in brez groženj ali nasilja«. Shakir je kaznivo dejanje zanikal: »Ko sem odhajal, se mi je ženska zahvaljevala. Delam z najboljšimi nameni, sočustvujem s to žensko.«
Mestna ustanova, v kateri je bil zaposlen, ga je odpustila takoj po prejemu prijave. Shakirju so hkrati sodili tudi zaradi posilstva 94-letnice v njenem domu, prav tako ob izkoriščanju položaja, starosti in slabega zdravstvenega stanja žrtve, vendar je bil oproščen, ker ni bil nedvoumno prepoznan kot storilec.
Shakir je na Švedsko prišel leta 2003 kot najstnik. Ima stalno dovoljenje za prebivanje, ni pa švedski državljan in ni zaprosil za mednarodno zaščito (azil), kar pomeni, da pravnih ovir za njegovo deportacijo v Irak ni. Okrožno sodišče je zavrnitev deportacije utemeljilo s tem, da Shakir na Švedskem živi že 22 let, tekoče govori švedsko in ima šestletno hčer, ki je švedska državljanka.
Pred štirimi leti je bil Shakir obsojen na pogojno zaporno kazen in denarno kazen zaradi ponarejanja osebnega dokumenta in lažnega predstavljanja, letos spomladi pa je izgubil vozniško dovoljenje zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
Pred nekaj dnevi je švedski kriminolog Anders Östlund objavil lastno raziskavo o spolnem nasilju nad starejšimi osebami, ki kaže, da je policija v zadnjih petih letih prejela prijave o posilstvih 400 žensk, starejših od 60 let.
Približno četrtina prijav se nanaša na primere, v katerih je žrtev poznala osumljenca. Pogosto gre za prijave zoper osebje domače nege ali domov za starejše in nemočne. Östlund poudarja, da nasilje nad starejšimi osebami prejema zelo malo pozornosti v primerjavi z nasiljem nad mlajšimi – tako v medijih kot tudi v institucijah, kot so policija, zdravstvo in socialna oskrba.
»Upoštevati je treba, da so nekatere starejše osebe zmedene ali dementne, da ne morejo prepoznati, čemu so bile izpostavljene, ali pa jim okolica ne verjame, kar pomeni, da verjetno obstaja veliko primerov, ki sploh niso zabeleženi,« je Östlund povedal za švedski javni radio in dodal:
»Neprijavljanje je lahko tudi posledica strahu, sramu in odvisnosti žrtve od storilca. Po drugi strani pa, ko govorimo o teh 400 primerih, gre zgolj za prijave, ne pa za pravnomočne sodbe. Torej ni gotovo, da se je res zgodilo 400 posilstev.«
Po podatkih nacionalnega statističnega urada je na Švedskem skoraj 100.000 ljudi zaposlenih kot pomožno osebje v oskrbi oziroma kot negovalci. Med njimi je približno polovica rojenih zunaj Švedske, večinoma v Afriki in Aziji. Švedski sistem socialne oskrbe na splošno močno potrebuje usposobljeno osebje, ki ga v domačem prebivalstvu vse težje najde.