
Galerija

Primer, ki je pretresel Ameriko in svetovno javnost, se znova vrača v ospredje. Po 17 letih molka je AJ Hutto, fant, ki je kot sedemletnik na sodišču obtožil svojo mamo, da je utopila njegovo polsestro, prvič spregovoril javno.
Na poletno popoldne 8. avgusta 2007 je Amanda Lewis poklicala reševalce in prijavila, da je v družinskem bazenu v kraju Esto na Floridi našla nezavestno sedemletno hčer Adrianno Elaine Hutto. Deklico so odpeljali v bolnišnico, uro kasneje so jo razglasili za mrtvo. Sprva se je zdelo, da gre za nesrečno utopitev, toda resnica je bila veliko hujša.
Le nekaj dni po smrti je AJ, Amandin sedemletni sin, v izpovedi policiji razkril srhljivo podrobnost: »Mama je utopila mojo sestro. Naredila je nekaj, česar ne bi smela, zato se je mama razjezila in jo vrgla v bazen.«
To pričevanje je postalo osrednji dokaz na sojenju februarja 2008, kjer je AJ tudi osebno pričal. Na vprašanje tožilca, zakaj je narisal ljudi okoli bazena, je preprosto dejal: »To je moja mama. Ubija mojo sestro.«
AJ je na sodišču zdržal številna težka vprašanja. Risba, ki jo je prinesel, je prikazovala prizor utapljanja – človečka iz črt, ki drugemu tišči glavo pod vodo. Čeprav mu je bilo ukazano, naj le odgovori z »da« ali »ne«, je vztrajal, da je le povedal, kar je videl: »Besedo za besedo, nič ni bilo izmišljeno,« je dejal letos v pogovoru za britanski Daily Mail.
Na koncu štiridnevnega sojenja je bila Amanda Lewis spoznana za krivo umora prve stopnje in hujše oblike zlorabe otroka. Obsojena je bila na dosmrtni zapor brez možnosti pogojnega izpusta ter na dodatnih 30 let za zlorabo.
Lewisova, ki prestaja zaporno kazen, vse od obsodbe vztraja, da je nedolžna. Leta 2016 je v pogovoru z britanskim voditeljem Piersom Morganom v dokumentarni seriji Killer Women zatrdila, da se je deklica igrala ob bazenu in padla vanj. »Ne morem verjeti, da so mi to storili,« je dejala o sinovem pričevanju. »Ampak AJ-ja ne krivim. Še vedno ga imam rada, vedno ga bom imela.«
Družina Lewis je zatrdila, da je bil AJ 'pripravljen' na pričanje – kar pa danes 24-letnik odločno zanika: »Nisem bil 'naučen' ali kakor koli voden. Povedal sem točno to, kar sem videl.«
Danes AJ živi pod drugim imenom pri družini, ki ga je posvojila, in poudarja, da je razlika med starim in novim življenjem ogromna: »Prej je bilo vse temno – zlorabe, strah, nasilje. Z Adrianno sva bila večkrat tepena. Moja nova družina je svetla, varna. To je bil skoraj popoln preobrat.«
S svojo biološko materjo ne želi več imeti stika. »Sodnik je odločil, da se ne smemo več videti, in sam sem si to želel ohraniti. Ne želim, da se travme znova prebudijo.«
AJ-jevo pričevanje je kljub njegovi mladosti obrnilo potek enega najbolj kontroverznih sodnih primerov na Floridi. In čeprav je sam kot otrok izgubil mater, sestro in dom, danes pravi: »Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. In to je prineslo konec nečemu, kar bi lahko trajalo še dolgo.«