

FOTO: Pixsell

FOTO: Pixsell

FOTO: Pixsell

FOTO: Pixsell

FOTO: Pixsell

FOTO: Pixsell

FOTO: Pixsell

FOTO: Pixsell

FOTO: Pixsell

FOTO: Pixsell










Tudi letos bodo na spominskem pokopališču pokopali posmrtne ostanke na novo identificiranih žrtev, saj številnih še vedno niso našli ali pa njihove posmrtne ostanke odkrivajo v množičnih grobiščih tri desetletja po vojni. Iskanje pogrešanih in identifikacija žrtev se zato nadaljujeta še danes.

Srebrenica je bila julija 1995 sicer razglašena za varovano območje Združenih narodov, vendar modre čelade niso uspele preprečiti pokola. Po zavzetju mesta so bili moški in dečki ločeni od žensk, otrok in starejših, nato pa sistematično pobiti na več lokacijah v okolici Srebrenice. V smrtonosnem pokolu so sile bosanskih Srbov leta 1995 v samo nekaj dneh ubile več kot 8000 Bošnjakov. Danes bodo pokopali tudi posmrtne ostanke desetih žrtev, ki so jih našli v zadnjem času. Več deset tisoč žensk, otrok in starejših je bilo prisilno izgnanih. Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2024 razglasila 11. julij za mednarodni dan spomina in premisleka o genocidu v Srebrenici. Namen dneva je ohranjati spomin na žrtve, preprečevati zanikanje genocida ter opozarjati na pomen odgovornosti in preprečevanja podobnih zločinov v prihodnosti.

Srebrenica mora ostati trajen opomin na posledice sovraštva in nestrpnosti, je sporočil minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer. Na ministrstvu so poudarili tudi, da gre za eno najtemnejših poglavij skupne evropske zgodovine, kot ključno za prihodnost BiH pa izpostavili krepitev sprave.
»Srebrenica mora ostati trajen opomin na posledice sovraštva in nestrpnosti. Opominja nas na odgovornost mednarodne skupnosti, da odločno preprečuje množična grozodejstva ter si dosledno prizadeva za ohranjanje miru in varnosti ter spoštovanje mednarodnega prava. Naše misli so z žrtvami, njihovimi družinami, preživelimi ter z vsemi, ki še vedno iščejo svoje pogrešane,« je, kot so v petek zvečer sporočili z zunanjega ministrstva, poudaril Kajzer.
Pri tem so poudarili pomen krepitve sprave, medsebojnega zaupanja in sodelovanja, ki ostaja ključnega pomena za napredek Bosne in Hercegovine na njeni evropski poti in za razvoj države. V spominskem centru je trenutno pokopanih 6772 žrtev genocida, 250 pa jih je na željo svojcev pokopanih drugod po državi. Več kot tisoč žrtev še vedno pogrešajo.
