Mladoletniki na Hrvaškem množično snifajo legalen bel prah, prodajati ga želijo tudi pri nas (VIDEO)

Proizvajalci prah Sniffit predstavljajo kot menda varno alternativo kavi in energijskim pijačam, obljubljajo pa hitro povečanje energije in budnosti, hkrati pa trdijo, da je manj obremenjujoč za želodec. Vse to zveni točno tako, kot se na cesti opisuje kokain. Hrvaški portal Index.hr poroča, da je izdelek postal izjemno priljubljen med mladoletniki, ki ga na veliko snifajo na ulicah. Prizori otrok ob vdihovanju prahu so izjemno šokantni za opazovalce, ki ne vedo, da ne gre za trde droge.

Sniffit vsebuje sestavine, ki so sicer običajne tudi v energijskih napitkih – kofein, tavrin, vitamine in L-teanin – dodan pa je še mentol. Ena doza, približno velikosti debelejšega graha, vsebuje okoli 50 mg kofeina, kar je manj od običajne skodelice kave. A prav način uporabe, torej vdihavanje belega prahu. sproža močne asociacije na uživanje kokaina ali amfetaminov. Čeprav je uradno prepovedano prodajati izdelek mlajšim od 18 let, trgovci opažajo velik interes med mladoletniki, zato ga nekateri celo zaklepajo v vitrine.

Siva cona zakonodaje, ki jo dobro izkoriščajo

Marko Šepac iz podjetja Max Media d.o.o., proizvajalca Sniffita, zavrača očitke o nevarnosti in poudarja, da uporabnikom svetujejo, naj ne presežejo dnevnega vnosa 200 mg kofeina iz vseh virov. Kljub temu pa zdravstveni strokovnjaki opozarjajo na tveganja vdihavanja: snov skozi nosno sluznico vstopa neposredno v krvni obtok, kar pomeni drugačen in hitrejši učinek kot pri zaužitju pijače. Težava je tudi v zakonodaji. Sniffit ne spada med zdravila ali tobačne izdelke, zato velja le splošna regulativa za varnost izdelkov. Hrvaški inštitut za javno zdravje in druge pristojne institucije si odgovornost prelagajo, kar ustvarja nevarno sivo cono.

Evropska poslanka in zdravnica Biljana Borzan opozarja, da gre za premišljeno marketinško strategijo: proizvajalci izdelek predstavljajo kot neškodljiv življenjski dodatek, hkrati pa vizualno in način uporabe normalizirajo vedenje, povezano z drogami. »Otroci in mladostniki so najbolj ranljiva skupina. Ko izdelek, ki spominja na drogo, postane del vsakdana, se meja med dovoljenim in prepovedanim nevarno zabriše,« dodaja Borzanova. Medtem ko se na Hrvaškem še išče odgovornost za nadzor, je Francija že ukrepala. Leta 2024 so prepovedali prodajo podobnega izdelka, Sniffy, zaradi tveganja za javno zdravje in banalizacije uporabe drog. Borzanova poziva hrvaške oblasti, naj ne čakajo na resne incidente: predlaga omejitev oglaševanja, jasna opozorila in, če obstaja dvom o varnosti, prepoved prodaje do strokovne ocene.

Inovativni izdelki pogosto prehitevajo zakonodajo, proizvajalci namreč aktivno izkoriščajo regulatorne luknje za dobiček. Skrb za varnost mladih tako ostaja na plečih staršev in trgovcev, ki do teh kontroverznih izdelkov omejujejo dostop zgolj samoiniciativno.