Kristijan Aleksić. FOTO: Radio Drniš
17.5.2026, Drniš, Hrvaška. FOTO: Pixsell
17.5.2026, Drniš, Hrvaška. FOTO: Pixsell
Kristijana Aleksića so leta 2023 obravnavali zaradi kaznivega dejanja nedovoljene posesti, izdelave in pridobitve orožja ter eksploziva. FOTO: Šibensko-kninska Policijska Uprava
Lukova mama ga želi pokopati v obleki, ki bi jo moral nositi na maturantskem plesu naslednji teden. FOTO: Dusko Jaramaz/pixsell Pixsell
O smrti komaj 19-letnega Luke Milovca iz Drniša smo že poročali. Mladenič je bil po navedbah tožilstva ubit med dostavo hrane, osumljenec pa je 50-letni Kristijan Aleksić. Gre za moškega, ki je bil že v mladosti obsojen zaradi enega najbrutalnejših umorov v dalmatinskem zaledju, poroča Slobodna Dalmacija.
Aleksić je prvič moril 27. maja 1994 v Prgometu, ko je imel komaj 18 let. Njegova žrtev je bila 22-letna Marijana Sučević, ki se je tisti večer vračala iz službe v bolnišnični pralnici v Splitu. Po koncu izmene se je z avtobusom odpravila domov, zadnji del poti pa jo je čakal po neosvetljeni cesti proti zaselku, kjer je živela z babico. Tam jo je v zasedi pričakal Aleksić. Po ugotovitvah iz sodnega postopka jo je napadel z nožem, ki ga je pred tem pripravljal in brusil več mesecev. Marijana je imela 17 vbodnih ran – v hrbet, prsni koš in roke – po napadu pa jo je večkrat udaril po glavi. Ob njej je ostala torbica z osebnimi stvarmi, zato preiskovalci že na začetku niso domnevali, da bi šlo za rop. Zločin je zaradi brutalnosti sprva nakazoval osebni motiv, a se je pozneje izkazalo, da je bilo ozadje še bolj srhljivo.
Psihološki profil
V sodnih postopkih je bilo ugotovljeno, da je imel Kristijan Aleksić že v mladosti izrazite osebnostne težave. Opisan je bil kot introvertiran, socialno umaknjen posameznik, ki je predčasno opustil šolanje in večino časa preživljal izolirano. Izvedenci so pri njem zaznali osebnostno motnjo, zaradi katere je bil ob prvem umoru ocenjen kot zmanjšano prišteven. To je vplivalo tudi na izrek kazni in uvedbo obveznega psihiatričnega zdravljenja.
Policija je zaslišala številne domačine, preverjala alibije in izvajala poligrafska testiranja, vendar preiskava dolgo ni prinesla preboja. Aleksić je medtem po navedbah iz sodnih spisov in medijskih poročil o zločinu začel govoriti; nekaterim naj bi grozil, da jih bo ubil »kot Marijano«, drugič naj bi se z umorom celo hvalil. Prijeli so ga šele leta 2001, potem ko je bila grožnja iz širše družine prijavljena policiji. V policijskem postopku je zločin priznal in opisal motiv, ki je šokiral javnost. Dejal naj bi, da je ob gledanju nasilnih prizorov v ameriških filmih občutil adrenalin in želel preveriti, ali je tudi sam sposoben ubijati. Povedal je tudi, da se je na napad pripravljal leto dni, vadil z nožem in datum umora pozneje zapisal na dimnik domače hiše.
Fascinacija nad nasiljem
Po lastnih izjavah iz preiskave naj bi ga močno pritegovali nasilni prizori iz filmov, ob katerih je občutil vznemirjenje. Prav ta fascinacija je bila po njegovih besedah eden od razlogov, da je želel preveriti, ali je sposoben storiti umor. V sodnih dokumentih je zapisano, da se je na napad pripravljal dlje časa, vadil z nožem in o samem zločinu veliko razmišljal.
Leta 2002 ga je Županijsko sodišče v Splitu obsodilo na 12 let zapora, leto pozneje pa je Vrhovno sodišče kazen zvišalo na 14 let. Ker je bil v času zločina star 18 let, zanj po takratni zakonodaji ni bilo mogoče izreči višje kazni od 15 let. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo tudi ugotovljeno zmanjšano prištevnost zaradi osebnostne motnje, zato mu je bilo odrejeno obvezno psihiatrično zdravljenje med prestajanjem kazni.
Hrvaški mediji so po zadnjem zločinu razkrili, da je bil med prestajanjem kazni v Lepoglavi obsojen tudi zaradi napada na drugega zapornika. Leta 2007 naj bi zapornika na oddelku poostrenega nadzora po glavi udaril z leseno desko in ga nato z manjšim nožem večkrat zarezal po vratu in glavi. Izrečena mu je bila dodatna kazen enega leta in štirih mesecev zapora ter znova varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja. Po izpustu se je vrnil v Drniš, kjer so ga domačini, kot so po tragediji pripovedovali medijem, doživljali kot človeka, pred katerim je bilo treba biti previden. Nekateri prebivalci so se ga tako bali, da jih je bilo strah zapustiti hišo.
Satanizem
Med preiskavo njegovega doma so kriminalisti našli zapise simbolov, med drugim tudi številko 666, ter gradivo, povezano s tematiko smrti in nasilja. V delu medijskih poročanj so se pojavljale tudi navedbe o zanimanju za satanizem oziroma t. i. kult smrti, vendar to v sodnem postopku ni bilo obravnavano kot formalno dokazano ideološko ozadje zločina, temveč kot del širšega vedenjskega vzorca.
Opozorilnih znakov naj bi bilo več. Leta 2023 naj bi policija pri njem našla orožje, v hrvaških medijih pa so se pojavile tudi navedbe o doma izdelanem orožju in seznamu oseb, ki naj bi ga imel pri sebi. Postopek zaradi nedovoljenega posedovanja oziroma izdelave orožja se po poročanju medijev do zadnjega umora še ni zaključil. Zato smrt Luke Milovca ni sprožil le žalovanja, temveč tudi jezo. V Drnišu in Šibeniku so ljudje protestirali z 19 minutami tišine za Luko, v javnosti pa so se vrstila vprašanja o odgovornosti institucij, počasnosti postopkov in nadzoru nad osebami, ki so že bile obsojene zaradi najhujših kaznivih dejanj.
Aleksićev profil je tako zaznamovan z več ponavljajočimi elementi: nasilje brez jasnega zunanjega povoda, načrtovanje prvega umora, fascinacija nad nasiljem, psihiatrična obravnava, dodatno nasilje v zaporu in poznejši sumi glede orožja. Za družino ubitega Luke Milovca pa so pravne razlage prepozne. Njihov sin, maturant, ki bi moral v teh dneh razmišljati o koncu šole in maturantskem plesu, je postal žrtev človeka, za katerega se je po prvem umoru zdelo, da bi moral biti do konca življenja pod strogim nadzorom.
Opozorilni znaki pred zadnjim zločinom
Po informacijah iz hrvaških medijev naj bi policija pred nekaj leti pri njem našla doma izdelano orožje. Postopki v zvezi s tem do zadnjega dogodka še niso bili zaključeni. V lokalnem okolju so, kot navajajo prebivalci, obstajali tudi strahovi, da bi lahko ponovno prišlo do zločina.
V Drnišu so se po tragediji zbrali na mirnem shodu v spomin na Luko Milovca. Organizatorji so poudarili, da gre za spontano pobudo prebivalcev – »ljudi, staršev, prijateljev in sosedov – mesta, ki žaluje«. Udeležence so pozvali, naj prinesejo sveče in cvetje ter jih v tišini položijo pred srednjo šolo.
PREBERITE TUDI: Na dan, ko so pokopali Luko (19), njegov morilec na sodišču brez kančka obžalovanja
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
