BEOGRAD – Če spadate med tiste, ki bentijo nad počasnostjo slovenskih sodišč (in to kdaj pa kdaj tudi upravičeno), vam v razmislek ponujamo naravnost frapantno zgodbo iz Srbije. Na beograjskem višjem sodišču, ki je primerljivo z našimi okrožnimi, so toliko časa mencali s sojenjem krvnikom slovenskega prevoznika Darka Koširja iz Želimelj pri Škofljici, da njegovi morilki ni več treba kazensko odgovarjati. Dragani Okić, ko je ustrelila Slovenca, ji je bilo, kratkokrilki, komaj 15 let, ne bodo več sodili, kot da ne bi nikoli ničesar storila, nam je sporočil eden od odvetnikov v tem procesu, Borivoje Borović.
Morilci postanejo nedolžni
Njegovo komaj verjetno sporočilo smo preverili tudi na sodišču. Za Slovenske novice ga je potrdila tiskovna predstavnica beograjskega višjega sodišča Dušica Ristić. »Po službeni dolžnosti je moralo sodišče ustaviti postopek proti Dragani Okić, saj je vmes dopolnila 21. leto starosti. Ko se je dogodek zgodil, pa je bila mladoletna, torej stara 15 let. Zakonodaja jasno veleva, da ko nekdo postane star 21 let, ne sme več odgovarjati za kazniva dejanja, ki jih je storil kot mladoletnik.«
Resnici na ljubo imamo podobne zakone tudi v Sloveniji. Vendar pa bi se moralo po informacijah, ki smo jih s tega maratonskega sojenja dobivali od srbskih kolegov ter odvetnika Borovića, vse skupaj že zdavnaj končati in bi morala biti Okićeva obsojena za umor Koširja. A kaj, ko se je iz bizarnih razlogov proces zavlekel v jaro kačo. »Nič ne vem o tem,« je Ristićeva stopila v bran beograjski sodni ustanovi. »Postopek poteka tako, kot mora. Se pa kajpak kdaj zgodi, da kakšna napovedana razprava upravičeno odpade, saj imajo stranke v postopku svoje pravice in jim sodišče mora ugoditi. Ne rečem, da kdaj kdo tudi ne zlorabi procesnega prava, a tega zagotovo ne more početi v nedogled.«
Seminarji,
bolezni, nosečnice
Da pa v tej srbski sodni zgodbi le ni bilo vse tako lepo, prav in po zakonu, nam potrjuje kronologija celotne zgodbe.
Ustreljenega 44-letnega Darka Koširja so našli 18. maja 2005. Najprej je trajalo več kot eno leto, da so našli storilce in jih obtožili, da so med kaznivim dejanjem oboroženega ropa načrtno vzeli življenje Koširju. Na zatožno klop je tožilstvo posadilo ob dejanju 29-letno Jeleno Okić, 25-letno Mirjano Andrejić, 15-letno Dragano Okić in 18-letnega Miloša Maričića. Najtežja obtožba je letela prav na račun najmlajše; Okićeva je bila tista, ki je splezala v kabino Koširjeve cisterne, vanj namerila pištolo ter sprožila.
Sojenje se je začelo v začetku februarja 2007 in sprva potekalo s polno paro, že jeseni tistega leta nam je odvetnik Borović, ki zastopa Andrejićevo, dejal, da bo sodba najverjetneje že konec leta. Pa so zadnjo razpravo preložili na februar 2008, saj sta se prav Borović in sodnik v tej zadevi decembra odpravila na srečanje srbskih pravnikov na Kopaonik.
A se niti februarja 2008 ni zgodilo nič, podobno pa še nekajkrat pozneje. Leto 2008 je sicer minevalo v izgovarjanju Maričićevega odvetnika, da je njegov klient bolan. Februarja 2009 novica iz Beograda: »Bila je razprava, sklepne besede bodo 12. marca.« Kajpak jih ni bilo, prav tako ne novembra 2009, ko je bilo znova napovedano, da bodo sodbo v imenu srbskega ljudstva izrekli nekaj tednov pozneje.
Pa je niso. Razlog? Decembra so bile v Srbiji volitve sodnikov, na katerih je s položaja odletel razpravljajoči sodnik v tem primeru; zaprašen spis je začela študirati nova sodnica, ki »bo razpisala vnovičen začetek procesa«, so nam sporočali iz beograjskega hrama pravice.
Leta 2010 se ni premaknilo nikamor, prav tako ne leta 2011, bili so le izgovori, zakaj so odpadale napovedane razprave. Zakaj je, denimo, odpadla tista, ki bi morala biti julija lani? Ko smo ga poklicali, je odvetnik Borović le zamencal: »Obtožena Dragana Okić se je spetljala z nekim fantom in zanosila.«
Februar 2012: Dragana lahko mirno pestuje svoje dete. Za svoj zločin ne bo nikoli odgovarjala, sojenje pa se bo nadaljevalo proti preostali trojici obtožencev. A še ne tako zelo kmalu. Naslednja razprava bo 14. junija 2012. Če bo.
Umor voznika cisterne
Zgodilo se je 18. maja 2005 na avtocesti Beograd–Šid. V jarku ob avtocesti so odkrili cisterno s prižganim motorjem, za volanom pa je bil ustreljeni človek, ki je v rokah stiskal torbico z denarjem. Bil je Košir, ki je iz kočevskega Melamina v avtocisterni do tovarne strešnikov v Kučevo prevažal kemikalije, a se je pot zanj tragično končala pri Dobanovcu. Preiskovalci so ugotovili, da ga je nekdo ustrelil z malokalibrsko pištolo, krogla je prebila desnico in se usodno zarila v desno stran prsnega koša. Voznik je zmogel pritisniti na plin, toda po nekaj trenutkih je omagal. Približno 15 mesecev pozneje je do kriminalistov, ki so do tedaj tavali v temi, prišel glas, da se po dobanoviških lokalih neki še skoraj golobradi mladenič hvali s krvavim podvigom. To je bil Maričić. Tistega dne je četverica kvartala pri Andrejićevi. Potem so se odpravili do dobanovške pentlje, kjer so že dan prej s pištolo Andrejićeve oropali tovornjakarja Muamerja Bahtijarevića. Dekleta so se postavila ob avtocesto in ustavljala mimovozeče tovornjakarje. Košir jim je ustavil. Dragana in Miloš sta stopila do kabine, Jelena in Mirjana pa sta ostali za cisterno in pazili, da jih ne bi kdo videl. Dragana je vstopila skozi sovoznikova vrata, Miloš je stal takoj za njo. Petnajstletnica je izvlekla pištolo, jo namerila v Koširja in od njega zahtevala denar. Ker ji ga ni hotel dati, ga je ustrelila.