
Galerija

Virus Zahodnega Nila so potrdili tudi pri petih poginulih vranah na območju Zagreba, kar kaže, da je virusni cikel med pticami in komarji aktiven na več območjih prestolnice. Najresnejša je situacija pri dveh starejših bolnikih, ki se zdravita na oddelku za intenzivno medicino in nevroinfektologijo Klinike za infekcijske bolezni dr. Fran Mihaljević v Zagrebu. Oba sta zaradi težkega poteka bolezni priključena na mehansko ventilacijo. Pri enem se je stanje nekoliko izboljšalo, medtem ko je drugi še vedno v resnem stanju, je za Jutarnji list povedal predstojnik oddelka Marko Kutleša.
Čeprav so bili prvi primeri povezani predvsem z Zagrebom, so zdaj okužbe potrdili tudi v Zagrebaški županiji ter drugih delih osrednje in vzhodne Hrvaške. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da okužba pogosto mine povsem neopazno. Po ocenah med 70 in 80 odstotkov okuženih nima nobenih simptomov, zato številni ljudje sploh ne vedo, da so prišli v stik z virusom. Pri tistih, ki zbolijo, so začetni simptomi pogosto podobni gripi ali drugim virozam. Pojavijo se lahko povišana telesna temperatura, glavobol, utrujenost, splošna oslabelost, bolečine v mišicah in sklepih, slabost, bruhanje ter izpuščaj. Zaradi podobnosti z drugimi okužbami je brez dodatnega laboratorijskega testiranja bolezen težko prepoznati.
Posebna pozornost je potrebna pri znakih, ki lahko kažejo na prizadetost osrednjega živčevja. Mednje sodijo močan glavobol, otrdel vrat, visoka vročina, zmedenost, spremenjeno stanje zavesti, izrazita zaspanost, tresenje, krči, šibkost rok ali nog ter težave pri hoji. V najtežjih primerih se lahko razvijejo meningitis, meningoencefalitis ali encefalitis, pa tudi akutna ohlapna paraliza. Takšni bolniki potrebujejo nujno zdravniško obravnavo in bolnišnično zdravljenje.
Težji nevrološki zapleti so sicer redki in se pojavijo pri manj kot enem odstotku okuženih, največje tveganje pa imajo starejši, kronični bolniki in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom.

Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da so virus odkrili tudi pri pticah. Hrvaški veterinarski inštitut ga je potrdil pri petih poginulih vranah. Prvo okuženo vrano so našli v Zapruđu, nato pa še na Kvaternikovem trgu, v parku Bartola Kašića, na Savici in v Dubravi oziroma Dubcu. Prisotnost virusa pri vranah pomeni, da je na več območjih Zagreba aktiven naravni krog prenosa med pticami in komarji. To sicer ne pomeni, da je okužen vsak komar, niti da bi se morali ljudje bati stika s pticami. Virus se na človeka praviloma prenaša z ugrizom okuženega komarja.
Zagrebške službe so zato že okrepile ukrepe proti komarjem. Začelo se je zatiranje ličink na Savici, v okolici Kvaternikovega trga in na drugih lokacijah, kjer so našli poginule okužene ptice. Epidemiologi opozarjajo, da lahko pomemben del zaščite pred komarji zagotovijo tudi prebivalci sami. Na vrtovih, balkonih in dvoriščih je treba odstraniti ali pokriti posode, v katerih se zadržuje voda, med njimi vedra, sode, vaze, podstavke za rože in stare avtomobilske gume. Če jih ni mogoče odstraniti, jih je priporočljivo popolnoma izprazniti vsaj enkrat do dvakrat na teden.
Pred piki pomagajo tudi repelenti, ustrezna oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami ter zaščitne mreže na oknih in vratih. Komarji vrste Culex, ki lahko prenašajo virus Zahodnega Nila, so posebej aktivni v večernih in nočnih urah, zato je takrat zaščita na prostem še posebej pomembna.
Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da razloga za paniko ni. Virus Zahodnega Nila se na Hrvaškem pojavlja že vrsto let in ni nova oziroma eksotična bolezen. Število primerov pa se iz leta v leto precej razlikuje. Največje izbruh so zabeležili leta 2018, ko je bilo potrjenih 63 primerov in štiri smrti. Med letoma 2019 in 2021 primerov niso zabeležili, nato pa se je virus ponovno pojavil – leta 2022 z osmimi primeri, leta 2023 z desetimi, leta 2024 s 23, lani pa s šestimi.