Najstnik tragično ubit na rajskem otoku, pokopali so ga brez srca

Harry Begg (19) je bil tragično ubit 1. decembra 2025 v domnevnem naklepnem trčenju v Aroni na Tenerifu, ko ga je voznik zadel in pobegnil s kraja nesreče. Harry, ki je bil doma iz okrožja Merseyside v Angliji, je na kraju nesreče utrpel smrtne poškodbe glave. Kljub temu da so preiskovalci začeli preiskavo umora, so španske oblasti odločile, da bodo Harryjevo srce obdržale za nadaljnje preiskave. Mama Nicola Gardner (50), ki se je 6. januarja pripravljala na sinov pogreb, je šele nekaj ur pred pogrebno slovesnostjo izvedela, da organ ni vključen v pokop. »Največji del Harryja je bilo njegovo srce. Če te je imel rad, te je ljubil z vsem srcem. Ta del njega je zdaj na Tenerifu, kjer je bil ubit kot pes na cesti. Pokopali smo ga brez njega,« je povedala Nicola. Mama ni mogla verjeti, da so ji to sporočili šele tik pred pogrebom. »Ni bilo nobene potrebe, da so ga vzeli. Imel je zdravo srce, umrl je zaradi katastrofalnih poškodb glave. Ničesar mirnega ni bilo pri tem pogrebu, ni bilo zaključka,« je dejala in dodala, da saj so jo s to novico še bolj travmatizirali.

Harry je bil najmlajši od štirih bratov. Njegov 20. rojstni dan je bil tik pred vrati, njegova mama ni mogla verjeti, da se ne bo nikoli več vrnil. Njegovi bratje, Thomas (21), Ted (25) in Nicholas (27), so popolnoma strti. »Thomas in Harry sta bila kot 'rit in srajca'. Ni bilo Thomasa brez Harryja. Popolnoma je strt,« je povedala Nicola.

Preiskovalci španske policije so začeli preiskavo in primer označili kot »kriminalno smrt«, saj je bila smrt Harryja posledica naklepnega dejanja. Vendar pa je Nicola opozorila, da ni bila obveščena o nobenem napredku v preiskavi. »Policija mi je povedala, da imajo izjave dveh očividcev, potem pa še vedno ni nič,« je dejala. »To je moj otrok, ne morejo kar tako pozabiti nanj samo zato, ker je bil v tujini. Samo želim vedeti, kdo je odgovoren.« Nicola je Harryja nazadnje videla 18 mesecev pred tragedijo, ko je odšel na Tenerife. »Povedal mi je, da bi lahko bila z njim v šestih urah, če bi si samo priskrbela potni list,« je pripovedovala. »Ko sem prišla tja, mi niso dovolili, da bi ga videla, in brez prevajalca nisem vedela, kaj se dogaja. Nikoli si ne bom opomogla.« V upanju na odgovore mati in preostali bratje nadaljujejo bitko za pravičnost, da bi dobili vsaj nekakšen zaključek ob tragični izgubi v svoji družini.