Novi pretresljivi dokazi o enem najhujših zločinov 21. stoletja: »Okoli mene je ležalo ogromno trupel«

V sudanskem mestu Al Fašir, največjemu mestu pokrajine Darfur, se je oktobra 2025 po večmesečnem obleganju zgodil pokol civilnega prebivalstva. Po ocenah raziskovalcev in humanitarnih organizacij je bilo v nekaj dneh ubitih ali pogrešanih približno 70.000 ljudi. Mesto je pred tem več kot leto in pol živelo v popolni blokadi. Prebivalci niso imeli dostopa do hrane, goriva, zdravil in humanitarne pomoči, komunikacijske povezave pa so bile prekinjene.

Ena izmed preživelih je 45-letna Sudanka, mati štirih otrok, ki danes kot begunka živi v Ugandi. Zaradi varnosti ne želi razkriti svojega imena, poroča Deutsche Welle. »Na lastne oči sem videla genocid. Doživela sem ga na lastni koži,« je povedala. V Sudanu že tri leta poteka vojna med sudansko vojsko in paravojaškimi Silami za hitro podporo, znanimi kot RSF. Humanitarne organizacije ocenjujejo, da je v spopadih in zaradi posledic vojne umrlo že več sto tisoč ljudi. Oktobra 2025 je nasilje doseglo enega najhujših vrhuncev, ko so pripadniki RSF po dolgem obleganju zavzeli Al Fašir. V mestu je takrat ostalo približno 250.000 ljudi.

Znaki genocida in popolna izolacija mesta

Glavni preiskovalec Združenih narodov Mohamed Chande Othman je po večmesečni preiskavi opozoril, da imajo zločini v Al Faširju značilnosti genocida. Poročilo je predstavil Svetu Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi in ga predal tudi Mednarodnemu kazenskemu sodišču v Haagu. »Ta grozodejstva kažejo značilnosti genocida,« je dejal Othman. Po njegovih besedah so ključni trije elementi: množični poboji, mučenje in hudo spolno nasilje ter dolgotrajno izstradanje prebivalstva z blokado humanitarne pomoči in uničevanjem zdravstvenih ustanov.

Al Fašir je bil pred padcem popolnoma odrezan od sveta. RSF je zaprl ceste, preprečil vstop hrane in goriva ter prebivalcem onemogočil pobeg. V mestu je bilo tudi poveljstvo 6. divizije sudanske vojske, ki se je upirala napadom. Ko se je vojska nazadnje predala, so civilisti ostali brez zaščite. V noči s 25. na 26. oktober 2025 so mesto zadeli topniški izstrelki in napadi z droni. Preživela mati je takrat s svojimi otroki poskušala zbežati. Moža je videla zadnjič, ko je odšel pomagat ranjenemu nečaku.

Okoli mesta so pripadniki RSF izkopali približno 30 kilometrov dolg jarek. Bil je več metrov globok in širok, za njim pa je stal še zemeljski nasip. Za ljudi, ki so bežali iz mesta, je postal smrtonosna past. »V kaosu sem padla v jarek. Prekrila me je zemlja, in ko sem prišla k sebi, je bil že dan. Okoli mene je ležalo ogromno trupel,« je povedala preživela Sudanka. Njen pobeg se je končal v ujetništvu. Izpuščena je bila šele po tem, ko je sorodnik iz Avstralije plačal odkupnino. Po dodatnih zapletih je z otroki prispela v begunski tabor v Ugandi.

»Skoraj vsi, s katerimi smo govorili, so bili spolno zlorabljeni«

Milica RSF je del svojih zločinov posnela sama. Na posnetkih, objavljenih na družbenih omrežjih, so vidni oboroženi pripadniki, trupla na cestah, jarek okoli mesta in ljudje, ki so poskušali pobegniti. Na enem od posnetkov naj bi poveljnik Abu Lulu streljal na ljudi, ki so še živi ležali v jarku. Drugi posnetki naj bi prikazovali poboje ranjenih ljudi v bolnišnici v Al Faširju. Po ocenah Mednarodne organizacije za migracije je iz mesta uspelo pobegniti približno 100.000 ljudem. Mnogi so zatočišče našli v Tavili, begunskem taboru približno 70 kilometrov jugozahodno od Al Faširja. Tam so humanitarni delavci prvič slišali razsežnosti nasilja, ki so ga preživeli.

Bob Kitchen iz Mednarodnega odbora za reševanje je povedal, da ga je brutalnost pričevanj pretresla. »Skoraj vsi, s katerimi smo govorili, so bili spolno zlorabljeni,« je dejal. Po njegovih besedah so bile žrtve vseh starosti. »Večinoma je šlo za skupinska posilstva izjemne brutalnosti. To nasilje je bilo očitno uporabljeno kot sredstvo kaznovanja.« Dogajanje v Al Faširju je svet dolgo spremljal le obrobno. Medtem so raziskovalci z ugledne šole za javno zdravje Univerze Yale z uporabo satelitskih posnetkov spremljali uničenje mesta. Ugotovili so, da so bile že pred končnim napadom uničene kmetijske površine in naselja v okolici, ki so mesto oskrbovala s hrano. To kaže, da je bilo stradanje prebivalstva del vojaške strategije.

Satelitski posnetki iz oktobra 2025 naj bi prikazovali trupla na prašnih cestah, sledi krvi in množična grobišča. Raziskovalci so našteli približno 150 skupin trupel in več lokacij, ki naj bi bile množična grobišča. Nathaniel Raymond z Univerze Yale ocenjuje, da je treba približno 70.000 ljudi obravnavati kot mrtve ali pogrešane. Po padcu Al Faširja so se okrepili pozivi k mednarodni preiskavi. Preživeli pa opozarjajo, da je svet ukrepal prepozno. »Mednarodna skupnost nas je pustila na cedilu,« pravi Sudanka, ki je preživela pokol. »Morala bi posredovati že med obleganjem, da bi preprečila najhujše. Toda zgodilo se ni nič.«

Al Fašir je danes simbol vojne, ki je bila predolgo potisnjena na rob svetovne pozornosti. Dejstva, ki jih potrjujejo pričevanja, satelitski posnetki in ugotovitve preiskovalcev, kažejo na množične poboje, načrtno stradanje, spolno nasilje in sistematično uničevanje civilnega prebivalstva. Za preživele pa vprašanje ni več samo, kdo je zločine storil, temveč tudi, zakaj jih ni nihče pravočasno ustavil.