Od 29.000 kalorij do ene same olive. To so najbolj nenavadni zadnji obroki obsojencev na smrt

Nekateri so pred usmrtitvijo zahtevali pojedino za več oseb. Drugi so se poslovili s skledo kosmičev ali celo z eno samo olivo. Zadnji obroki zapornikov na ameriških hodnikih smrti že vrsto let vzbujajo zanimanje, saj razkrivajo presenetljive razlike v željah obsojencev – od pretiranih količin do skoraj asketske skromnosti, tik preden se njihovo življenje konča. V Združenih državah je bila možnost izbire zadnjega obroka dolga leta del ustaljenega postopka pri smrtni kazni. Ti obroki pa danes pogosto odpirajo vprašanja o simboliki in pomenu tega običaja v okviru enega najstrožjih kazenskih ukrepov.

Pojedina z 29.000 kalorijami

Gary Carl Simmons Jr., znan kot »The Butcher« (Mesar, op. p.), naj bi si privoščil enega najbolj kaloričnih zadnjih obrokov v zgodovini ZDA. Njegov jedilnik je presegel 29.000 kalorij – skoraj enajstkrat več, kot je priporočeni dnevni vnos za odraslega moškega. Začel je z dvema picama z obilico dodatkov: desetimi porcijami parmezana, desetimi porcijami ranch omake, družinskim pakiranjem čipsa, načo sirom in pekočimi paprikami jalapeno. Dodal je še velik krompirček z dodatnim kečapom in majonezo, dve kepici jagodnega sladoleda, dva velika jagodna milkshake-a in dve veliki češnjevi koli. Po navedbah oblasti je do 90 minut pred usmrtitvijo pojedel približno polovico hrane.

Thomas Grasso, obsojen zaradi umora 87-letne ženske v Oklahomi, je leta 1995 pred usmrtitvijo z injekcijo zahteval razkošen obrok. Na mizo so mu prinesli dva ducata školjk, dva ducata školjk klapavic z limono, dvojni cheeseburger, rebrca z žara, polovico bučne pite, špagete, dva jagodna milkshake-a in narezane jagode. A s tem ni bil zadovoljen. Namesto zahtevanih konzerviranih testenin z mesnimi kroglicami je dobil navadne špagete. Tik pred smrtjo je dejal: »Nisem dobil svojih SpaghettiOs. Dobil sem špagete. Želim, da javnost to izve.«

Pica za brezdomce

Philip Workman, moški, ki je bil obsojen na smrt po ropu restavracije in umoru policista, je leta 2007 presenetil z drugačno željo. Namesto obroka zase je zaprosil za vegetarijansko pico, ki bi jo podarili brezdomcu v bližini zapora v Nashvillu. Zaporniške oblasti so prošnjo zavrnile, saj pravila ne dovoljujejo donacij v dobrodelne namene. Novica o njegovi želji se je hitro razširila. Prebivalci Nashvilla so v zavetišča za brezdomce začeli množično pošiljati pice in tako uresničili njegovo zadnjo prošnjo.

Zadnji obroki obsojencev ponujajo vpogled v običajne človeške odločitve v skrajnih okoliščinah. FOTO: Shannon Stapleton Reuters

Lance Shockley, obsojen zaradi umora policista v Misuriju, je pred usmrtitvijo leta 2005 zahteval arašidovo maslo, tri pakete ovsene kaše, vodo in dva športna napitka. Blaine Milam, obsojen zaradi umora 13-mesečne deklice, je izbral precej obilnejši obrok: cheeseburger, pečen krompir, stročji fižol, pinto fižol, rezine kruha, umešana jajca z omako, klobaso, hruške, biskvite, čaj in vodo.

Eden najzloglasnejših serijskih morilcev, John Wayne Gacy, znan tudi kot tudi morilski klovn, je pred usmrtitvijo leta 1994 pojedel 12 ocvrtih škampov, vedro ocvrtega piščanca, krompirček in kilogram jagod. Jeffrey Allen Barney, ki je priznal krivdo za posilstvo in umor ter dejal, da si »zasluži umreti«, se je leta 1986 poslovil z zajtrkom – skledo kosmičev z mlekom. Lawrence Russell Brewer, obsojen zaradi rasno motiviranega umora, je naročil izjemno velik obrok: dva piščančja zrezka z omako, trojni cheeseburger s slanino, omleto z govedino in zelenjavo, ocvrto okro, žar meso, tortilje, mesno pico, vaniljev sladoled, arašidovo sladico in tri brezalkoholne pijače. Ko so mu hrano prinesli, je rekel, da ni lačen.

Ena sama oliva

Morda je najbolj nenavadno izbral Victor Feguer, ki so ga leta 1963 obsodili na smrt z obešanjem zaradi umora zdravnika. Za zadnji obrok je zahteval eno samo olivo – s koščico vred.

Zadnji obroki obsojencev niso le nenavadne anekdote iz sodnih arhivov, temveč droben vpogled v človeške odločitve v skrajnih okoliščinah. Medtem ko se pravni postopek izteče po natančno določenih pravilih, izbira hrane pogosto ostane edini osebni pečat posameznika. Prav zato ti jedilniki še danes vzbujajo zanimanje javnosti.