CATANIA – Po smrti velikega Luciana Pavarottija je leta 1968 v švicarskem Bernu rojeni italijanski tenorist Salvatore Licitra veljal za njegovega edinega pravega naslednika.
Eden največjih sprva ni verjel v svoj glas
V 70. letih prejšnjega stoletja se je s starši vrnil v Italijo in sprva obetal kot grafik, pel je le za zabavo, saj ni verjel, da je dovolj velik talent. Pozno se je odločil za študij solopetja na Verdijevi akademiji v Parmi, kjer je v tamkajšnjem pokrajinskem gledališču leta 1998 tudi debitiral z vlogo Gustava v Verdijevi operi Ples v maskah. Istega leta je to vlogo pel v veronski Areni, sledili so uspehi z Aido in s Trubadurjem ter v Puccinijevi Madam Butterfly.
Visoki C
Kot Don Alvaro (Moč usode) je že naslednje leto prodrl v slovito milansko Scalo, dokončno domačo slavo mu je prinesla vloga Manrica v Trubadurju leta 2000; takratni umetniški vodja Riccardo Muti ga je nemudoma angažiral. V ognjeviti ariji Di quella pira je njegov briljantni visoki C sprožil ovacije.
Ko je to vlogo pel v Veroni in pod zvezde usmeril dva brezhibna C-ja, je moral arijo ponoviti, občinstvo pa je dobesedno ponorelo. Spomladi 2002 je v legendarni newyorški Metropolitanski operi vskočil prav namesto obolelega Luciana Pavarottija, kar je bilo njegovo prvo srečanje z revolucionarnim slikarjem Cavaradossijem iz Tosce. Za arijo In zvezde so sijale je požel četrt ure trajajoče stoječe ovacije.
Začel je snemati plošče, ponudili so mu filmske vloge. Slavil je na odmevnem koncertu v rimskem Koloseju in pel na vseh velikih opernih odrih sveta.
Borba za življenje
V soboto je z vespo treščil v kamnito steno stanovanjske hiše. Kot kaže, je tik pred tem doživel kap ali srčni infarkt. S hudimi poškodbami glave in prsnega koša je zdaj v komi in se bori za življenje, na odre pa se najbrž ne bo več vrnil.