Policisti so posredovali v hiši študentske bratovščine Alpha Delta Phi, ki deluje v okviru University of Iowa, potem ko je bil v stavbi sprožen požarni alarm. Ob prihodu na kraj niso zaznali znakov požara ali neposredne nevarnosti, so pa med pregledom objekta v kletnih prostorih naleteli na prizor, ki je sprožil takojšnje nadaljnje preverjanje okoliščin.
V zatemnjenem prostoru kleti je stalo 56 mladih moških, ki so imeli zavezane oči in bili so goli do pasu. Po navedbah s posnetka policijske kamere so stali v tišini in se niso odzivali na vprašanja policistov. Iz prostora se je širil izrazito neprijeten vonj, kar je dodatno okrepilo sum, da gre za neprimeren in potencialno nevaren dogodek. O primeru so med prvimi poročali tuji mediji, videoposnetek policijskega posredovanja pa je zaokrožil po družbenih omrežjih in dosegel večmilijonsko gledanost.
Sporni iniciacijski obred in kazenska odgovornost
V nadaljnji preiskavi je bilo ugotovljeno, da je šlo za iniciacijski postopek, znan kot »hazing«. Gre za prakso, pri kateri kandidati za članstvo v bratovščini prestajajo ponižujoče in v nekaterih primerih tudi tvegane preizkušnje, s katerimi naj bi dokazali pripadnost in zvestobo skupnosti. Takšna ravnanja so v nasprotju s pravili univerze, zakonodaja zvezne države pa jih opredeljuje kot kaznivo dejanje. Policija je med postopkom ugotovila, da je bil za organizacijo dogodka odgovoren tako imenovani »house dad«, oseba z organizacijsko in nadzorno vlogo v hiši bratovščine. To funkcijo je opravljal 22 letni Joseph Gaya. Na posnetku je razvidno, da se je med policijskim pregledom hiše zadrževal v skupnih prostorih, pil pijačo in uporabljal elektronsko cigareto. Policistom je izročil osebni dokument ter podal izjavo v zvezi z dogodkom. Dan po policijskem posredovanju je bil pridržan in obtožen oviranja uradnega postopka, vendar so bile obtožbe kasneje umaknjene.
Joseph Gaya je imel v hiši bratovščine organizacijsko in nadzorno vlogo. FOTO: Posnetek zaslona
Hazing je izraz za iniciacijske postopke, ki jih nekatere študentske organizacije izvajajo ob sprejemu novih članov. Kandidati morajo v okviru takšnih obredov pogosto opravljati ponižujoče, fizično naporne ali psihološko obremenjujoče naloge, s katerimi naj bi dokazali lojalnost in pripadnost skupini. V določenih primerih lahko takšne prakse pomenijo tudi tveganje za zdravje in varnost udeležencev.
Na ameriških univerzah je hazing praviloma izrecno prepovedan z internimi pravilniki, saj krši temeljna načela varnega in spoštljivega študijskega okolja. Poleg disciplinskih kršitev lahko posamezna dejanja izpolnjujejo tudi znake prekrška ali kaznivega dejanja po zakonodaji posamezne zvezne države. V obravnavanem primeru je preiskava pokazala, da je šlo za iniciacijski postopek, ki je bil v nasprotju z univerzitetnimi pravili in državno zakonodajo, kar je sprožilo tako policijski kot tudi disciplinski postopek.
Predstavnik bratovščine, ki se je policistom predstavil kot njen predsednik, je pojasnil, da so kandidati opravljali zadnjo fazo postopka pred formalnim sprejemom v članstvo. Kljub tem pojasnilom so prizori iz kletnih prostorov hiše študentske bratovščine v javnosti okrepili zaskrbljenost glede nadzora nad tovrstnimi dejavnostmi ter varnosti študentov. Vodstvo univerze je po dogodku uvedlo interno preiskavo. Po njenem zaključku je bila bratovščina Alpha Delta Phi suspendirana za obdobje štirih let, do leta 2029. Primer je opozoril na občutljivo ravnovesje med tradicijo študentskih organizacij in odgovornostjo do varnosti ter dostojanstva posameznikov.
Hiša študentske bratovščine Alpha Delta Phi pri Univerzi v Iowi, kjer je policija ob sproženem požarnem alarmu odkrila sporen iniciacijski postopek. FOTO: Posnetek zaslona
Kadar obstaja sum, da je bil izveden hazing, lahko ukrepata tako policija kot univerza, vsaka v okviru svojih pristojnosti. Policija presoja, ali so bila storjena dejanja, ki jih zakon opredeljuje kot prekršek ali kaznivo dejanje. V takšnem primeru lahko sledi pridržanje osumljencev, vložitev obtožb ter nadaljnji sodni postopek.
Univerza vodi ločen disciplinski postopek, v katerem presoja skladnost ravnanj z internimi pravili in kodeksi ravnanja. Med možnimi ukrepi so opomin, začasna prepoved delovanja organizacije, odvzem statusa študentske organizacije ali suspenz.
