Primer malega Émila spet pretresa: zadnja priča razkrila, kaj je videla pred njegovim izginotjem

Več kot tri leta po izginotju Émila Soleila, dveletnega dečka, čigar kosti in oblačila so našli nedaleč od počitniške hiše njegovih starih staršev po materini strani v francoski gorski vasici Haut-Vernet, ima preiskava morda novo sled, piše francoski novinar Valentin Doyen. V sredo, 23. septembra, so žandarji in preiskovalci iz marsejskega raziskovalnega oddelka pregledovali določena območja tega zaselka v občini Le Vernet v departmaju Alpes-de-Haute-Provence. Na kraj so v zgodnjih popoldanskih urah prispeli z več vozili, območje pa zapustili okoli 18. ure. Deček Émile Soleil je skrivnostno izginil 8. julija 2023 na poteh v kraju Le Vernet v južni Franciji. Takrat je bil star dve leti in pol. Šele 30. marca 2024 so nekoliko zunaj vasi našli njegovo lobanjo in kosti. Pozneje so v bližini našli tudi njegova oblačila.

Medtem so se žandarji osredotočili na dve konkretni lokaciji. Najprej so odšli na trg, pod nadstrešek majhnega trga v ulici Rue du Four, zelo blizu počitniške hiše Philippa in Anne Vedovini, Émilovih starih staršev. Nato se je skupina preiskovalcev odpravila proti poti, ki vodi do parka Demontzey, zelo gozdnatega območja ob prelazu Col du Labouret in vrhu Haut Vernet. Prav na tem območju je pohodnica 30. marca 2024 odkrila Émilovo lobanjo, le dva dni po rekonstrukciji dogodkov, v kateri je sodelovalo 17 ljudi, med njimi več članov družine Vedovini. Nekaj dni pozneje so v bližini našli tudi oblačila, ki so pripadala dečku.

Preiskovalci odvažajo prikolico za konje s posestva starih staršev Emila Soleila, francoskega malčka, ki so ga našli mrtvega, potem ko je leta 2023 izginil. FOTO: Clement Mahoudeau Afp

»Vidim Émila, kako hodi po vaški ulici«

Valentin Doyen, novinar, ki primer podrobno spremlja od začetka, je objavil odlomek iz svoje knjige o skrivnostnem primeru dečkove smrti, ki je pretresel Francijo. »Vidim Émila, kako hodi po vaški ulici z nekoliko negotovim korakom. Konec je vročega popoldneva na začetku poletja, sedimo na terasi, se pogovarjamo in čakamo, da se zvečer ohladi. Nekaj minut pozneje pride Philippe po ulici in nas pokliče: 'Ste videli Émila?' 'Da, pravkar je šel mimo.'

Nekaj trenutkov pozneje se Philippe vrne in reče: 'Ne morem ga najti!' 'Oh, saj je pravkar šel mimo.' Skupaj s Philippom vstanemo in začnemo iskati Émila, prepričani, da ga bomo hitro našli v vasi.«

Tri leta po dogodku so nekateri spomini morda že nekoliko zabrisani, vendar je bistvo dogajanja priči ostalo jasno v spominu. Gre za drugega očividca in zadnjega človeka, ki je Émila videl živega v soboto, 8. julija 2023, preden je otrok izginil. To je prvič, da je pristal na to, da ponovno spregovori o tistem bolečem dnevu. »Še vedno ne moremo razumeti, kaj se je zgodilo,« je pojasnila njegova žena, ki je bila skupaj z možem in svojo materjo prav tako na terasi njune hiše, poleg počitniške hiše dečkovih starih staršev. »Med trenutkom, ko sem videl Émila, in trenutkom, ko sem videl njegovega dedka, je minilo zelo malo časa, res zelo malo ... Kako bi se lahko v tako kratkem času zgodila takšna tragedija in bila prikrita, ne da bi ostala kakršna koli sled? Kronološko je to zelo težko razumeti,« je povedala priča.

FOTO: Clement Mahoudeau Afp

FOTO: Clement Mahoudeau Afp

Težko si predstavlja prometno nesrečo, ki bi bila prikrita in bi za seboj pustila sledi. Kot možnost ostaja tudi morebitni neznanec.

»Jasno sem videl Émila«

Moški je neomajen. S svoje terase je videl samo Émila, nato pa njegovega dedka, ki sta se spuščala po ulici Rue du Four. »V nobenem primeru nisem videl stricev in tet, kot je bilo omenjeno v nekaterih člankih.«

Par se spominja vsega, kar se je dogajalo v prvih urah po izginotju: presenečenja, nejevere in nato tesnobe. »Ko so poklicali žandarje, so nas prosili, naj natisnemo zemljevide in označimo kraje, ki so jih vaščani preiskali, preden so prišli,« se spominja ženska. »Vsi, ki so bili tam, so preiskali zaselek v vseh smereh. Z Émilovim stricem sem vzela avto, odpeljala sva se do Le Verneta ter preiskala vse ceste in poti okoli vasi.«

Žandarji so prispeli pred 19. uro. Prve iskalne akcije so potekale pozno v noč in tudi v naslednjih dneh, pri čemer je sodelovalo več sto prostovoljcev in številna sredstva. »Prihod iskalnih psov nam je znova vlil upanje. Toda na naše veliko presenečenje psi očitno niso zaznali nobene sledi pred cerkvijo, čeprav smo se dan prej z Émilom in našim psom pred cerkvijo igrali z žogo,« je povedal par.

Po informacijah Valentina Doyena je bil Émile tistega jutra, na dan izginotja, prav tako v cerkvi. Metode in organizacija začetnega iskanja danes med številnimi vaščani vzbujajo vprašanja. Poleg občutka krivde, ki ju spremlja, je ti dve priči predvsem obremenjevala negotovost glede Émilove smrti. »Izgubili smo brezskrbnost,« je priznala ženska. »Ko so bili najini otroci majhni, smo pozvonili z zvoncem, da smo jih poklicali domov. To, da je Émile sam hodil po ulici, ni bilo nič zaskrbljujočega. Otroci so se vedno prosto sprehajali po zaselku in njegovi okolici, brez kakršnih koli skrbi.«

Kaj si danes želita? »Da bo resnica prišla na dan. To je vse, kar si želimo za družino in vas,« je sklenil par.

Poškodbe obraznih kosti

Kot je že poročal Express, je dveletni deček izginil julija 2023, kmalu po tem, ko je prišel na počitnice k starim staršem. Njegovo lobanjo in ostanke telesa so našli šele marca 2024, prav tako v Le Vernetu, kjer je deček izginil. Nedaleč od kraja, kjer so našli kosti, so v grmovju našli skoraj popolnoma ohranjena Émilova oblačila: rumeno majico, bele hlače in pohodne čevlje. Oblačila niso bila razpadla, kar naj bi nakazovalo, da jih je nekdo slekel z dečkovega telesa in jih nato odvrgel. Po navedbah forenzikov bi se oblačila, če bi bila vse mesece po smrti na dečkovem telesu, zagotovo razgradila oziroma nikakor ne bi mogla ostati v takšnem stanju.

»Sklepi strokovnih ocen, ki so bile opravljene v obdobju več mesecev, nam zdaj omogočajo, da menimo, da so bila najdena oblačila in kosti prestavljeni in odloženi malo pred njihovim odkritjem,« je izjavil državni tožilec iz Aix-en-Provence.

»Ugotovitve nam prav tako omogočajo, da potrdimo, da se otrokovo telo ni razgradilo v oblačilih, najdenih v gozdu. Hipoteza je, da telo med procesom razgradnje ni ostalo na istem mestu in da ni bilo zakopano. Anatomske poškodbe nam omogočajo sklep, da je otrok utrpel nasilno poškodbo obraza. Izvedenska poročila kažejo na možnost vpletenosti tretje osebe v Émilovo izginotje in smrt,« je dejal državni tožilec Jean-Luc Blachon.

Še ena skrivnostna smrt – duhovnik

V začetni fazi preiskave so starega očeta in staro mater pridržali kot osumljenca, vendar dokazi niso bili zadostni za vložitev obtožnice. Po Émilovem izginotju so policisti prisluškovali telefonom njegovega dedka Philippa, babice ter dveh njunih otrok, poroča TF1. Pred lokalno kapelico so policisti zasegli tudi veliko okrasno posodo za rastline, vendar ni jasno, kakšno povezavo naj bi imel ta predmet z Émilovim izginotjem. Francoski mediji so poročali tudi, da so policisti z območja družinske hiše Vedovinijevih odpeljali prikolico za konje in avtomobil.

Kot piše Paris Match, so preiskovalci preiskali tudi dom 85-letnega duhovnika Clauda Gilliota, ki je v središču mesta Aix-en-Provence, v povezavi s primerom Émila. Žandarmerija je prevzela policijski spis, v katerem je zabeležena duhovnikova smrt 15. marca. V njem je navedeno, da je Gilliot storil samomor z zaužitjem velike količine drog. Šlo je za katoliškega duhovnika, ki je krstil malega Émila, pozneje pa se je sprl z njegovim dedkom, potem ko je oče Gilliot medijem posredoval fotografijo Émila z njegovimi starši.

Dedek Philippe Vedovini naj bi ga zaradi tega zasovražil in zahteval njegovo razrešitev z duhovniške službe v lokalni kapelici. »Tonem v obup. Preživljam pravo kalvarijo,« je duhovnik povedal novinarju Paris Matcha, preden je storil samomor. Ni znano, ali je pustil poslovilno pismo. Vendar naj bi duhovnik v zasebnih pogovorih nakazoval, da sumi dedka kot storilca. Kmalu po duhovnikovi smrti so bili pridržani Émilov dedek, babica, stric in teta. Vendar po takratnih postopkih nihče od njih ni bil obtožen; tudi poznejše javno dostopne informacije potrjujejo, da po pridržanjih nihče ni bil formalno preiskovan kot obtoženec oziroma v priporu.

Dedkova nasilna preteklost

Reporter Paris Matcha pri opisu nenavadnega vedenja dedka in družine navaja, da je le nekaj tednov po Émilovem izginotju dečkov dedek na konju jezdil skozi vas Le Vernet. »Jahal je ponosno in nas gledal s prezirom,« naj bi povedale priče. Moški v poznih petdesetih letih, širokih ramen, ki je bil znan po svoji karizmi in francoskem humorju, tokrat ljudem, ki so ga pozdravljali, ni namenil niti najmanjšega nasmeha ali geste. Njegov konj je šel mimo, medtem ko so ljudje komentirali: »Kaj za vraga se tukaj dogaja?«

Philippe Vedovini ima tudi preteklost, povezano s preiskavo o nasilju v internatu na severu Francije v začetku devetdesetih let. Zoper njega je bila vložena prijava zaradi nasilja, vendar je bila zavržena zaradi pomanjkanja dokazov.

»Priče so mi povedale, da je eden najnevarnejših in najbolj nasilnih. Otroka naj bi prestregel v uličici in ga brez razloga močno udaril po zatilju. Za nasilje ni več nobenega opravičila. Ta človek je nasilen, ves čas,« je dejala Ixchel Delaporte, avtorica knjige Les Enfants martyrs de Riaumont, enquête sur un pensionnat intégriste (Mučeni otroci Riaumonta, preiskava fundamentalističnega internata). V tem primeru je bilo zaradi fizičnega in spolnega nasilja nad učenci kazensko preganjanih 11 duhovnikov, poroča Express.