Restavrator faraonovo zapestnico ukradel, zlatar pretopil

Restavrator znamenitega kairskega muzeja je med pripravo predmetov za razstavo ukradel 3000 let staro zlato zapestnico faraona Amenemopa. Veriga trgovcev jo je na črnem trgu nato večkrat preprodala, nazadnje pa jo je zaposleni v lokalni zlatarni pretopil v zlato za izdelavo drugega nakita.

Egiptovski minister za turizem in starine Sherif Fathy je po televiziji izjavil, da so zapestnico ukradli 9. septembra, medtem ko so zaposleni v muzeju eksponate pripravljali za pot na razstavo v Italiji. Za to je, kot poroča AP, okrivil »ohlapnost« pri izvajanju postopkov v ustanovi in dodal, da zadevo preiskujejo.

Na razstavi Zakladi faraonov, ki bo od 24. oktobra do 3. maja 2026 v Scuderie del Quirinale v Rimu, bodo predstavljene mojstrovine faraonske umetnosti iz Egiptovskega muzeja v Kairu. FOTO: Amr Abdallah Dalsh/Reuters

Zapestnica, ki je vsebovala tudi perlo iz poldragega kamna lapis lazuli, je pripadala faraonu Amenemopu, ki je vladal pred tremi tisočletji. Organi so že aretirali štiri osumljence, med njimi tudi restavratorja, ki je priznal, da je zapestnico dal znancu, lastniku zlatarne v Kairu, ta pa jo je preprodal naprej izdelovalcu nakita. Tatovi naj bi se okoristili za 3400 evrov (194.000 egipčanskih funtov).

Osumljenci so priznali krivdo, denar pa so jim že zasegli, je sporočilo ministrstvo. Objavili so tudi posnetek kamere, na katerem lastnik trgovine zapestnico prevzame, jo stehta in nato plača enemu od osumljencev. V Egiptu krajo z namenom tihotapljenja lahko kaznujejo z dosmrtnim zaporom in globo do 85.000 evrov. Sodnik je za restavratorja in njegovo znanko odredil še 15 dni pripora, druga dva osumljenca sta lahko proti plačilu varščine 180 evrov odkorakala na prostost.

Izguba tisočletnega zaklada je boleča za državo, znano po tem, da izredno ceni dediščino. Mnogi pozivajo k poostritvi varovanja okoli mest, kjer so razstavljeni zakladi državnega pomena. Monica Hanna, ugledna egiptovska arheologinja, se zavzema za začasno prekinitev razstavljanja v tujini, dokler ne bo zagotovljen boljši nadzor. Podobno meni tudi egiptovski odvetnik za človekove pravice Malek Adly, ki je krajo označil za »alarm za vlado« in dejal, da je treba izboljšati varovanje starin, tako tistih na ogled javnosti kot tistih v skladiščih.

Faraon Amenemop je Egiptu vladal iz Tanisa v delti Nila med 21. dinastijo. Kraljevo nekropolo v Tanisu je leta 1940 odkril francoski arheolog Pierre Montet. Zbirko najdb sestavlja približno 2500 predmetov, vključno z zlatimi pogrebnimi maskami, srebrnimi krstami in zlatim nakitom. Najdbe so leta 2021 restavrirali v sodelovanju s pariškim muzejem Louvre.