
Galerija

Vrhovno sodišče kot tretja stopnja sodne oblasti na Hrvaškem je na seji 30. septembra potrdilo sodbo višjega kazenskega sodišča, ki je v celoti sprejelo odločitev Županijskega sodišča v Splitu, ki je danes 46-letnega Splita »Fritzla«, pošastnega očeta, obsodilo na 40 let zapora, ker je pet let posiljeval svojo mladoletno hčer.
Tako je postala pravnomočna ena najstrožjih zaporskih kazni, kar jih je bilo kdaj izrečenih na Hrvaškem za huda kazniva dejanja spolne zlorabe in izkoriščanja otroka, in po obtožnici, ki jo je (očitno zelo uspešno) zastopala namestnica splitskega župana Vesna Beširević, je bil oče pošast obsojen za skupno 267 kaznivih dejanj spolnega odnosa z otrokom, mlajšim od 15 let.
Sodni senat splitskega sodišča, ki ga je vodila sodnica Višnja Strinić, in ki ga je potrdilo vrhovno sodišče in zdaj še vrhovno sodišče, ga je za vsako od teh kaznivih dejanj 'obsodil' na pet let zapora, kar bi matematično pomenilo, da bi moral biti obsojen na skupno 1335 let zapora, kar z dodatnimi tremi leti zapora zaradi kršitve otrokovih pravic znaša 1338 let zapora. Ker pa je najvišja dolgoročna zaporna kazen za ta kazniva dejanja na Hrvaškem 40 let, je to najvišja kazen, ki bi jo lahko prejel.
Glede na njegovo starost bo, če bo odslužil kazen in ostal živ, izpuščen, ko bo dopolnil 85 let.
V svoji pritožbi je 45-letnik iz Splita trdil, da je bil obsojen na drakonsko kazen in da je »40-letna zaporna kazen izjemno visoka in se razlikuje od običajne sodne prakse za takšna kazniva dejanja«. Vendar je vrhovno sodišče ta argument zavrnilo in navedlo, da sta vrhovno kasacijsko sodišče in okrožno sodišče v Splitu pravilno ocenila vse olajševalne okoliščine (odsotnost predhodnih obsodb) in oteževalne okoliščine (število storjenih kaznivih dejanj in obdobje, v katerem so bila storjena, ter izjemno vztrajnost, brezčutnost in brezbrižnost).
Osebnostna struktura obtoženca vsebuje narcistične lastnosti, ki se kažejo v prizadevanju, da se predstavi v najboljši in najugodnejši luči. Obtoženec je storil 267 hudih kaznivih dejanj spolne zlorabe in izkoriščanja otroka ter eno kaznivo dejanje kršitve otrokovih pravic, vse v škodo svoje hčerke ... Tako veliko število hudih kaznivih dejanj spolne zlorabe in izkoriščanja otroka ter eno kaznivo dejanje kršitve otrokovih pravic se mora odražati v eni sami zaporni kazni, ki mora biti tudi odgovor na gnusobo in nevarnost obtoženčevega ravnanja v škodo lastnega otroka kar pet let, med petim in desetim letom starosti otroka, ki je bil skoraj v celoti prepuščen njegovi oskrbi, ker je otrokova mati nepokretna ...
Ta kazen ni prestroga, kot trdi obtoženec v svoji pritožbi, še posebej, če se upošteva, da so tukaj ugotovljene okoliščine takšne, da seštevek individualno določenih kazni za 267 hudih kaznivih dejanj spolne zlorabe in izkoriščanja otroka ter eno kaznivo dejanje kršitve otrokovih pravic in eno kaznivo dejanje kršitve otrokovih pravic znaša 1338 let. Poleg tega pritožnik ne navaja, kakšne so 'običajne kazni' v drugih primerih, v katerih so bile primerljive okoliščine, pomembne za izbiro vrste in mere kazni, kot so bile ugotovljene v tem primeru, zlasti glede na število storjenih posameznih kaznivih dejanj – to je med drugim navedeno v sodbi Vrhovnega sodišča, ki jo je podpisal predsednik senata, sodnik Damir Kos.
Deklica je bila stara komaj pet let, ko jo je oče začel spolno zlorabljati, obtožnica pa je trdila, da je to počel vsaj enkrat na teden, medtem ko je zadnji mesec, aprila 2023, takrat desetletno deklico posiljeval vsak drugi dan. Vse se je začelo na počitnicah na območju Šibenika in nadaljevalo v družinskem stanovanju. Perverzni oče je izkoristil dejstvo, da je bila otrokova mati hudo bolna in nepokretna, poleg tega pa je popolnoma nadzoroval hčerino življenje.
V svoji pritožbi na vrhovno sodišče je 45-letni nasilnež trdil, da je bila izvedenka, psihologinja, pristranska, ker ga je v svojih ugotovitvah že spoznala za krivega onkraj razumnega dvoma in ker se je poistovetila z žrtvijo, s čimer je kršila njegovo pravico do poštenega sojenja. Vendar je vrhovno sodišče ugotovilo, da en stavek, ki ga je izvedenka izrekla na obravnavi konec januarja 2024, »kaže znake morebitne kršitve domneve nedolžnosti«, vendar iz tega stavka ne izhaja, da je bila pristranska ves čas postopka, niti ni vodil do nepoštenega sojenja«.
Sporni stavek se je glasil: »Ni mu bilo dovolj, da je popolnoma nadzoroval in socialno izoliral otroka, ni mu bilo dovolj, da je postopoma delegiral svoje odgovornosti, skrbel za svojo nepokretno ženo, ampak jo je uporabljal tudi kot živo meso, na katerem se je spolno zlorabljal ...«
Monstrum je med drugim poskušal 'razveljaviti' sodbo z argumentom, da deklica med prvim razgovorom z izvedencem ni takoj spregovorila o spolni zlorabi, temveč je o tem začela govoriti šele približno mesec in pol pozneje, vendar je vrhovno sodišče sklenilo, da glede na to, da je bila izjava podprta z drugimi dokazi, izjavami prič in fotografijami, »ni dvoma, da je izjava otroka žrtve o letih spolne zlorabe s strani njenega očeta resnična in verodostojna«, poroča Slobodna Dalmacija.