
Galerija

Latifa, stara komaj 15 let, je bila po volji lastnega očeta prodana 35-letnemu moškemu, s katerim je morala deliti posteljo. Ta jo je pretepal, posiljeval in zlorabljal, dokler ni zanosila – nato pa jo je brez kančka usmiljenja vrgel na cesto.
Latifa je bila ena izmed milijonov otroških nevest po svetu, preden ji je uspelo pobegniti grozljivim spolnim zlorabam, ki jih je nad njo izvajal odrasli moški. Odraščala je v šestčlanski družini v Tanzaniji, pri 15 letih pa so jo prodali v zakon popolnemu neznancu.
Rada je hodila v šolo, še posebej jo je navduševala znanost, fizika. Pogosto je zaspala lačna, jedla je le dvakrat na dan, a kljub temu je sanjala, da bo nekoč zdravnica. Za britanske medije je povedala: »Vsakič, ko sem šla mimo velike bolnišnice v domačem kraju, sem si rekla, da bom nekega dne tam delala v belem plašču in pomagala otrokom, ki zbolijo za malarijo ali čim drugim. Učila sem se, poslušala učitelje, vsak dan naredila domače naloge.«
Potem pa je nekega dne oče oznanil, da naslednji dan ne sme več v šolo – saj bo tisti dan predana moškemu po imenu Salum. Pojasnil ji je, da je za poroko plačal, čeprav Latifa sploh ni razumela, kaj to pomeni. Mačeha ji je izročila bleščečo vijolično poročno obleko in ji razložila, kaj se od nje pričakuje. Latifa je ves teden jokala.

»Na dan, ko naj bi Salum prišel pome, sem spakirala oblačila v majhno rdečo torbo. Vaščanka mi je na roke in noge narisala vzorce s kano. Oblekla sem se in čakala,« je povedala. Ko je moški prišel, jo je odpeljal z avtobusom v prestolnico Dar es Salaam. Poskušal se je pogovarjati z njo, a deklica je samo sedela, jokala in gledala v tla.
Ko sta prispela domov, je utihnil. Slekel ji je obleko in jo položil na vzmetnico. »Kar se je zgodilo potem, je bolelo. Bilo je čudno, narobe. Bila sem samo žalostna,« je opisala. Njeni dnevi so bili polni osamljenosti. Salum je delal kot mehanik, ona pa je morala pospravljati, kuhati, hoditi na tržnico. »Vse je bilo novo, težko. Pogrešala sem šolo in prijatelje.« Kmalu se je začela spolna zloraba.
»Domov je prihajal pozno, pogosto pijan. Takrat me je pretepal in me prisilil v spolne odnose. Hotela sem oditi, pa nisem imela kam.« Po devetih mesecih je rodila otroka. Porod je trajal enajst ur, zdravniki so morali poseči po kirurških prijemih, ker je bila premlada. Ko se je rodila hčerko, je bila srečna, ker je bila zdrava.
A Salum ni pokazal nobene topline. Kmalu po porodu jo je preprosto vrgel iz stanovanja. Ko se je vrnila, je našla svoje stvari na tleh pred zaklenjenimi vrati. »Stala sem tam sama, z dvomesečnim otrokom na hrbtu, in jokala.« Za hrano je prosjačila na tržnici. Dajali so ji riž, fižol, včasih kakšen sadež. Spala je na tleh, le na tanki rdeči tkanini, hčerko je imela stisnjeno k sebi. »Bila sem lačna, prestrašena, sama. Tako sva živeli dva meseca, a hvala bogu Zainabu ni zbolela.«
Potem ji je pomoč ponudila ženska po imenu Happy. »Odkar živim pri njej, je življenje malo lažje. Nisem več sama. Imam nekoga, s komer lahko govorim, se smejem. Nekoga, ki mu je mar.«
Danes Latifa sama zasluži nekaj denarja in varčuje v okviru skupnostnega programa Plan International. »Moja deklica bo kmalu dopolnila eno leto. Upam, da bo njeno življenje boljše od mojega. Poskrbela bom, da bo hodila v šolo in da je nikoli ne bodo prisilili v zakon,« je zaključila.