

FOTO: Bruce Weaver Ap

FOTO: Ap

FOTO: Nasa



28. januarja 1986 je svet pretresla katastrofa vesoljskega plovila Space Shuttle Challenger, v kateri so življenje izgubili vsi člani posadke. Plovilo je razpadlo zgolj 73 sekund po vzletu. Tisti dan so milijoni ljudi po vsem svetu z napetostjo spremljali vzlet. Sprva je šlo vse po načrtih. Challenger je vzletel v nebo, poveljnik Francis Scobee pa je mirno odgovarjal na usmeritve iz centra za misije z besedo »pospeši«. Zdelo se je, kot da je to zgolj še en običajen vzlet. A kmalu se je zgodilo nekaj, kar ni bilo predvideno.
Le tri sekunde po tem, ko je Challenger poletel, so zabeležili zadnje sporočilo iz kabine. Pilot Michael Smith je izrekel zgolj dve besedi – »o, joj«. Ti sta razkrili, da je nekaj šlo močno narobe. Le nekaj trenutkov zatem je shuttle zajel ogenj, nakar se je razletel v zraku, kar je ubilo vseh sedem članov posadke.

Od spodaj je bila nesreča videti kot ogromen izbruh: ognjena krogla, ki je plovilo v trenutku popolnoma uničila. Dolga leta so ljudje verjeli, da so astronavti umrli takoj. Vendar so kasneje vzniknile nove, skrb vzbujajoče ugotovitve, ki so razkrile grozljivo resnico. Challenger ni eksplodiral na običajen način. Napaka na pomožni raketi, ki bi morala preprečiti uhajanje goriva, je povzročila, da so vroči plini uhajali, kar je poškodovalo zunanji rezervoar za gorivo. Ko se je shuttle vzpenjal, je prišlo do kolapsa konstrukcije, kar je ustvarilo ogromno ognjeno kroglo, ki je plovilo raztrgala na kose. A kabina posadke ni takoj razpadla. Po mnenju strokovnjakov se je večinoma ločila kot celota in nadaljevala vzpon še približno 25 sekund, preden je začela dolg padec proti Atlantskemu oceanu.
Preiskovalci so kasneje ugotovili, da so nekateri astronavti aktivirali osebne naprave za dihanje, kar je postopek, ki ga je bilo mogoče izvesti le ročno. Ta ugotovitev je rodila grozljivo novo teorijo: da so nekateri člani posadke vendarle preživeli začetni razpad in se zavedali, da padajo proti Zemlji. NASA je trdila, da bi lahko hitra izguba tlaka v kabini povzročila izgubo zavesti nesrečne posadke, vendar fizični dokazi v kabini niso popolnoma podprli te teorije, kar pomeni, da zadnji trenutki pred smrtjo niso popolnoma jasni.

Kljub temu je bilo trčenje z gladino oceana usodno. Kabina posadke se je z neverjetno hitrostjo zaletela v vodo, kar je izičilo vse špekulacije o morebitnem preživetju. Ostanke astronavtov so kasneje pobrali z morskega dna, vendar podrobnosti njihovih zadnjih trenutkov še danes ostajajo skrivnost.