V 33. tednu nosečnosti rodila mrtvorojenega otroka: zavarovalnica ne želi kriti stroškov prevoza

Starši na Hrvaškem, ki ob porodu izgubijo otroka, se poleg osebne tragedije pogosto soočajo še z administrativno in finančno obremenitvijo. Veljavna zakonodaja namreč ne omogoča povračila stroškov prevoza posmrtnih ostankov mrtvorojenega otroka, kadar je bolnišnica oddaljena več kot 50 kilometrov od kraja pokopa, poroča hrvaški Index.

Hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje (HZZO) takšne zahtevke zavrača z obrazložitvijo, da mrtvorojen otrok nima osebne identifikacijske številke (OIB) in zato ne more pridobiti statusa zavarovane osebe. Posledično stroškov prevoza ni mogoče uveljavljati v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Na to pravno praznino že več let opozarja varuhinja človekovih pravic Tena Šimonović Einwalter, ki je pristojnim institucijam priporočila spremembo zakonodaje. Kot izpostavlja, gre za posebej občutljivo področje, kjer bi bilo treba staršem v izjemno težkih življenjskih okoliščinah zagotoviti ustrezno podporo.

Rodila več kot 50 kilometrov od prebivališča 

Sporna zakonodaja je znova v ospredju zaradi konkretnega primera matere, ki je v 33. tednu nosečnosti rodila mrtvorojenega otroka v bolnišnici, oddaljeni več kot 50 kilometrov od njenega prebivališča, zato je bil njen zahtevek za povračilo stroškov prevoza zavrnjen. Varuhinja opozarja tudi na neskladje v sistemu: država krije stroške ravnanja s posmrtnimi ostanki v primerih, ko starši otroka ne prevzamejo, medtem ko v primerih, ko starši želijo organizirati pokop, stroški bremenijo njih same. Po njenem mnenju ni razloga, da se enaka ureditev ne bi uporabljala tudi v teh primerih.

Na HZZO poudarjajo, da bi morebitna sprememba pomenila širitev pravic na osebe, ki nimajo statusa zavarovanca, kar je v nasprotju z veljavnim zakonom o obveznem zdravstvenem zavarovanju. Ob tem dodajajo, da bi bilo treba to vprašanje urediti zunaj obstoječega sistema. Na ministrstvu za zdravje priznavajo, da gre za pomembno in občutljivo področje, ki trenutno ni ustrezno normativno urejeno. Napovedujejo, da bodo skupaj s HZZO-jem preučili možnosti za spremembe zakonodaje, pri čemer bo treba oceniti tudi finančne učinke in zagotoviti sredstva v državnem proračunu. Urad varuhinje medtem ponovno poziva pristojne, naj čim prej pristopijo k iskanju rešitve, saj gre za vprašanje, ki neposredno vpliva na dostojanstvo staršev v eni najtežjih življenjskih situacij.