V Avstriji Jeseničan zabodel Dravograjčana, ki je imel po napadu veliko srečo

Niso minili niti trije meseci, odkar je avstrijsko pravosodje ponovilo in dokončalo vnovično sojenje 62-letnemu Seniji Zenunoviću, ki se je na avstrijsko Koroško preselil z jeseniškega konca in odprl gostilnico ob Klopinjskem jezeru v Škocjanu ob Podjuni. Avgusta 2022 je na obisk v njegov lokal prišla družina s slovenske strani Koroške; po sporu z Zenunovićem so 36-letnemu Dravograjčanu komaj rešili življenje, potem ko ga je zabodel gostilničar.

Kot poroča avstrijska nacionalna televizija ORF, se je na vnovičnem sojenju na celovškem deželnem sodišču vse vrtelo okoli vprašanja, ali je Zenunović ravnal v silobranu. To je državni odvetnik Julius Heidinger spodbijal od začetka sojenja, saj naj se izpovedi obtoženega ne bi ujemale s sodnomedicinskimi dokazi; gostinčeva odvetnica pa je vztrajala pri prekoračenem silobranu iz strahu. Zenunović je sodnici Sabine Götz izpovedal, da je Dravograjčan davil njegovega sina z eno roko, z drugo pa da je tepel.

Toda sodna izvedenka medicinske stroke Alexandra Meierhofer na vratu sina obtoženega gostinca – s katerim se je Dravograjčan najprej zapletel v obračunavanje – ni našla sledi napada z davljenjem, ki ga je navajala obramba. Opozorila pa je na hudo poškodbo gosta iz Dravograda, ki mu je po napadu z nožem ostala 20-centimetrska ureznina na trebuhu.

»V devetih izmed desetih primerov je takšna vbodna rana smrtna,« je navedla izvedenka. Dravograjčan je imel torej velikansko srečo – pa tudi gostilničar, saj bi bila kazen v primeru smrti bistveno višja kot izrečenih šest let in deset mesecev kazni.

Porotniki so po enourni razpravi z osmimi glasovi za soglasno ugotovili, da ni šlo za silobran, predsedujoča sodnica Götzeva pa je od sedemletne zaporne kazni (kolikor so jih Zenunoviću prisodili na prvem sojenju) odštela dva meseca zaradi – pozor – dolgega postopka. Sodba še ni pravnomočna.