Veterinar ni več mogel gledati, kako ljudje ravnajo z živalmi, raje si je vzel življenje

Mnogi si ne znamo predstavljati, kakšne stiske doživljajo veterinarji, ki morajo iz dneva v dan skrbeti za trpeče živali, tiste, ki jim ne morejo pomagati, uspavati, še veliko huje pa je, ko imajo opraviti z neodgovornimi in sebičnimi lastniki, ki jim pripeljejo ljubljenčke, ki so se jih enostavno naveličali ali zanje niso znali pravilno skrbeti.

Stres zaradi vsega tega je bil za komaj 35-letnega in izredno nadarjenega veterinarja Johna Ellisa preveč. Nekega dne je tako zaprl vrata ordinacije, si vbrizgal zdravilo, ki ga je sicer uporabljal za evtanazijo živali, in umrl. Kot je pozneje povedala njegova pretresena prijateljica, John ni mogel več gledati ljudi, ki so se k njemu vozili v povsem novih in dragih avtomobilih, niso pa hoteli seči v denarnico, da bi pokrili stroške zdravljenja svojih domačih živali.

»Johna je to hudo bolelo. Kot velik ljubitelj živali ni mogel razumeti, kako lahko ljudje svoje mačke, pse, hrčke, morske prašičke … kar pustijo trpeti. To so živa bitja, ki bi jim lahko veterinar pomagal, če bi jih k njemu pripeljali pravočasno. Ni mogel razumeti, kako je lahko nekdo tako krut, bolelo ga je, in prišel je do točke, ko ni več zmogel,« je za britanske medije povedala njegova dobra prijateljica.

»Opraviti je imel z vsemi mogočimi ljudmi. Bili so takšni, ki so prišli na kliniko z dragimi avtomobili, njemu pa govorili, da si ne morejo privoščiti zdravljenja za žival, pa tudi takšni, ki denarja niso imeli, a bi storili vse, da bi rešil njihovo žival, za katero pa je bilo prepozno. To ga je razjedalo in večkrat je potožil, da z vsem tem ne more živeti,« pa je dejala Johnova obupana mama.

John je svojo smrt dlje načrtoval, je še povedala. Ker je vedel, da ne bo mogel kar sam vzeti zdravila, ki si ga je vbrizgal, je potreboval načrt, kako pretentati medicinsko sestro, da mu izroči dovolj velik odmerek uspavala. Na koncu si je izmislil, da ga potrebuje za prijateljevega precej velikega psa, ki da ga bo uspaval doma, da mu ne bi po nepotrebnem povzročal dodatnega stresa.