Približuje se čas, ko bodo slovenske gore in doline pod njimi znova preplavile množice turistov. Med njimi žal prihaja tudi veliko tudi takih, ki ne poznajo pravil gibanja in bivanja v tem občutljivem naravnem okolju ali pa jih preprosto ne želijo upoštevati. Eni si bodo tako postavili šotor ob gorski reki, drugi pa si bodo rekli, da ga lahko potemtakem tudi oni. Tretji bodo v poletni pripeki iskali osvežitev v Triglavskih jezerih, četrti bodo med hojo na glas poslušali njim ljubo glasbo. Peti bodo utrgali planiko, češ, saj je samo ena, šesti si bodo na obali Krnskega jezera pripravili piknik z žarom.
A vse kaže, da bo takega ravnanja vendarle manj. Zaradi vedno bolj silovitega in neobvladljivega brezbrižnega vedenja so številne občine, država in Triglavski narodni park v zadnjih letih sprejeli vrsto omejitev in pravil, s katerimi poskušajo omejiti pritisk na gorsko okolje, kazni za kršenje teh pravil pa znajo zelo krepko udariti po denarnicah kršiteljev. Kazni se tudi seštevajo in ob vrsti prekrškov lahko znesejo celo več kot deset tisoč evrov!
Od 200 do 3000 evrov vas bo stalo nedovoljeno kopanje v jezerih in rekah.
Največ težav v gorskem okolju povzročajo promet motornih vozil, nepravilno parkiranje in kampiranje na črno, pa tudi kopanje v jezerih ter odmetavanje odpadkov, predvsem plastike. Zato so kršitve odlokov in zakonov, ki tako ravnanje prepovedujejo, kaznovane z najvišjimi globami.
Nič več simbolične kazni
Letošnja najodmevnejša novost je poenotena in občutno višja globa za kampiranje na črno na območju 11 občin v Julijskih Alpah, ki so najbolj turistično obremenjene v državi, od Bohinja do Kranjske Gore in Bovca. Kršitelje bo izrečena globa odslej lahko krepko udarila po žepu: doslej je znašala le 80 evrov, polovička torej 40, letos pa so jo dvignili na kar 500 evrov na osebo v šotoru ali avtodomu. Če bodo občinski redarji zalotili štiričlansko družino, jo lahko to stane tudi 2000 evrov.
Pred nekaj leti sta se Francoza utaborila pod znamenito bohinjsko bukvijo. FOTO: Boštjan Cvetek
Kot so že dolgo opozarjali župani in turistični delavci teh občin, so bile dosedanje kazni skoraj simbolične. Znesek, ki ga je lahko predpisal občinski redar, je bil celo nižji od cene bivanja v urejenih kampih, zato se je tak način »dopustovanja« razrasel do skrajnosti. Redarske službe in policija so bile pri tem pogosto nemočne. Divji kampisti so se iz pravil celo norčevali in ponujali plačilo kazni za več dni vnaprej, samo da bi lahko ostali na istem mestu. Zasedali so najlepše kotičke – od prodnatih bregov Soče in Save do visokogorske plaže ob Triglavskih jezerih. Domačini v Bohinju se še spominjajo primera, ko se je par iz Francije z avtomobilom mimo vseh prepovedi pripeljal naravnost do obale Bohinjskega jezera in se utaboril pod znamenito bohinjsko bukvijo.
Parkiranje in živalske zadeve
V vseh treh turistično najbolj obremenjenih občinah se kazni za nepravilno parkiranje gibljejo med 40 in 200 evri. Razlike nastanejo glede na občino, vrsto prekrška, lokacijo in sezono, pri čemer Bohinj in Bovec zaradi velikega turističnega pritiska pogosto izvajata strožji nadzor.
Zavod za gozdove Slovenije ter Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v zadnjem času opažata vse več prepovedanih voženj z motornimi vozili, med njimi tudi štirikolesniki, in kolesi izven gozdnih cest. Ker s tem ovirajo redno delo in sanacijo poškodovanih gozdov, povzročajo škodo na tleh in vegetaciji, vznemirjajo živali in zmanjšujejo kakovost bivanja lokalnih prebivalcev, so tudi predvidene kazni za ta početja razmeroma visoke: globa za posameznika znaša od 1000 do 2000 evrov, ko gre za vožnjo z motornimi vozili, oziroma od 300 do 600 evrov, če gre za vožnjo s kolesi ali ježo.
Kopanje v Triglavskih jezerih lahko posameznika stane celo tri tisočake! FOTO: Kato08/Getty Images
Tudi lastništvo psa že dolgo ni več brez denarne odgovornosti. Kazen za nemarneže, ki ne poberejo pasjih iztrebkov, ali za lastnike psov, ki jih nimajo na povodcu, znaša 200 evrov, prav tako to velja za tiste kosmatince, ki se kopajo na prepovedanem območju. Zanimiv predpis imajo v Bohinju. Tam se psi lahko kopajo v Bohinjskem jezeru le zunaj kopalnih območij, a morajo biti na povodcu. Prav tako se lahko zunaj kopalnih območij psički osvežijo v Blejskem jezeru, po njem pa se lahko celo zapeljejo s pletno.
Če so psi v Bohinju in na Bledu dobrodošli, to ne velja za plastične živali, na primer za napihljive flaminge in druge. Uporaba teh je prepovedana, kazen pa znaša 200 evrov.
Najdražje kazni v TNP
Najdražje je kršenje pravil na območju TNP. Tam lahko že napačno parkiranje motornega vozila stane do 1000 evrov na osebo, enako velja za parkiranje počitniške prikolice ali bivalnika. Iz vodstva Javnega zavoda TNP so pojasnili, da je največ kršitev povezanih z napačnim parkiranjem in prenočevanjem v vozilih, in to v Trenti ter dolinah Možnice, Koritnice, Vrata, Krme in Kota, pa tudi na drugih izhodiščih za visokogorje. Lani so na območju TNP obravnavali 553 kršitev, od tega kar 425 zaradi nepravilnega parkiranja, medtem ko je bilo 79 prekrškov zaradi nedovoljenega kampiranja. Pri napačnem parkiranju ne zbirajo podatkov, ali so tam tudi prenočevali.
Vse bolj moteči so tudi posamezniki, ki med hojo na ves glas poslušajo glasbo. FOTO: slika je bila ustvarjena s pomočjo umetne inteligence
Še strožje in bistveno dražje je na območju TNP kaznovano kopanje v 14 visokogorskih jezerih, med njimi so Triglavska in Kriška jezera ter Krnsko jezero. Za to kršitev velja zakon o TNP, ki je jasen: kopanje, čolnarjenje ali potapljanje v teh jezerih se kaznuje z globo od 500 do kar 3000 evrov na posameznika. Gorska jezera imajo zelo počasno naravno kroženje vode, zato vsaka prisotnost človeka, od sončnih krem do mehanskega vznemirjanja sedimenta, lahko zelo škoduje naravnemu okolju. Prepoved velja tudi za pse.
Iz pravil so se celo norčevali in ponujali plačilo kazni za več dni vnaprej, samo da bi lahko ostali na istem mestu.
Draga romantika ob ognju
Tudi romantično kurjenje ognja v gorskem okolju je danes v Sloveniji večinoma že preteklost. Tako v TNP kot v širšem gorskem svetu in v gozdovih velja strog režim varovanja narave, ki kurjenje ognja v naravnem okolju praviloma prepoveduje. V gozdovih je kurjenje brez posebnih dovoljenj ali urejenih kurišč prepovedano, še posebno v obdobjih povečane požarne ogroženosti, v visokogorju odprti ogenj zaradi varnosti in varstva okolja skoraj ni več dopusten. Kazen za kurjenje ognja na območju TNP znaša do 1000 evrov, v primeru povzročitve požara še veliko več, zunaj TNP znaša kazen 200 evrov.
Štirikolesniki uničujejo gozdna tla in motijo živali, pa tudi ljudi. FOTO: Zavod za gozdove
Posebno poglavje je hrup, ki pride v gorsko okolje skupaj z množicami obiskovalcev. Kričanje, glasno poslušanje glasbe in igranje inštrumentov je zelo škodljivo za živali, a tudi moteče za obiskovalce. Ti zadnje čase opažajo vse več posameznikov, ki se med hojo na ves glas kličejo ali govorijo med seboj, še hujši pa so posamezniki, ki hodijo z na ves glas prižganim MP3 ali drugim glasbenim predvajalnikom. Na TNP pravijo, da zakon o Triglavskem narodnem parku hoje s prižganim predvajalnikom, kričanja ali igranja inštrumentov izrecno ne prepoveduje, a njihovi naravovarstveni nadzorniki opažajo vse več tega in ljudi tudi opozarjajo, da je njihovo početje nesprejemljivo, saj s tem motijo mir živali in poslabšujejo doživetje drugih obiskovalcev. V TNP še dodajajo, da bodo zaradi vse več primerov to problematiko vključili v prihodnji načrt upravljanja TNP, ki določa pravila in usmeritve za varstvo in rabo parka v naslednjem desetletju. Povzročanje hrupa je sicer urejeno v novem zakonu o varstvu javnega reda in miru, ki od januarja letos določa višje kazni za povzročanje hrupa: kazen za uporabo radijskega ali televizijskega sprejemnika ali drugega akustičnega aparata, ki moti mir ali počitek drugih ljudi, znaša od 150 do 300 evrov. Snemanje ali uporaba drona brez dovoljenja: od 1200 do 70.000 evrov.
Takšne živali na Bled in v Bohinj nimajo vstopa. FOTO: Gorgeouspic/Getty Images
Premnogi obiskovalci gore dojemajo kot zabaviščni park, kjer bi moralo biti dovoljeno vse, omejitve pa so za njih nepotrebne ovire ali celo način polnjenja občinskih blagajn. V resnici pa obstajajo zato, da bi zaščitile prostor, ki je bistveno bolj ranljiv, kot se zdi na prvi pogled. Brez njih bi lahko posamezniki, vsak s svojim »nedolžnim« posegom, počasi, a vztrajno uničili prav tisto, zaradi česar v gore sploh zahajamo. Visoke kazni so zato predvsem opomin, da odgovorno ravnanje v gorah ni stvar izbire, ampak nujnost.
