9. maj – dan, ko se je končala druga svetovna vojna

Devetega maja praznujemo dan zmage nad fašizmom in nacizmom, dan, s katerim se je – vsaj v Evropi – končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala najmanj 60 milijonov človeških življenj. Devetega maja 1945 se je poveljnik nemških enot v jugovzhodni Evropi general Alexander Löhr v Topolšici pri Šoštanju formalno predal partizanom.

Pogajanja o brezpogojni kapitulaciji: odposlanec nemškega generala Löhra (levo zadaj), predstavnik angleško-ameriških sil (levo) in načelnik štaba 4. operativne cone major Petar Brajović (desno) 9. maja 1945 v Metlečah pri Šoštanju FOTO: Ivo Lipar/Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

V jutranjih urah tistega dne so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Isti dan so v Ljubljano vkorakale enote 29. divizije in 7. korpusa slovenske partizanske vojske in po štirih letih okupacije osvobodile glavno mesto Slovenije. Boji z enotami sil osi so v nekdanji Jugoslaviji (na Koroškem) trajali še vse do 15. maja, žal pa so se po vojni zgodili tudi številni izvensodni poboji in obračuni s kolaboranti.

Pred nemško kapitulacijo

Le nekaj dni prej, 28. aprila 1945, so italijanski partizani ujeli in usmrtili fašističnega diktatorja Benita Mussolinija, njegovo truplo pa skupaj z drugimi obesili z glavo navzdol na bencinski črpalki v Milanu. Dva dneva pozneje je nacistični diktator Adolf Hitler storil samomor, s čimer se je osebno izognil neizbežnemu nemškemu porazu, zajetju s strani Rdeče armade in Mussolinijevi usodi.

Po Hitlerjevi smrti je odgovornost za predajo nacistične Nemčije prevzel nemški general Karl Dönitz. Akt o vojaški predaji je bil prvič podpisan 7. maja ob 2.41 na sedežu zavezniških sil v Reimsu, nekoliko spremenjeni dokument, ki velja za dokončno nemško listino o predaji, pa je ob prisotnosti sovjetskih, ameriških, britanskih in francoskih poveljnikov podpisal nemški feldmaršal Wilhelm Keitel 8. maja 1945 v Berlinu ob 21.20. Na Zahodu tako dan zmage praznujejo 8. maja.

Narodnoosvobodilni boj

Prihod partizanov v Ljubljano čez Tromostovje 9. maja 1945 FOTO: Klaus Vladimir Klis/Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

V štiriletnem narodnoosvobodilnem boju je sodelovalo več kot 100.000 Slovenk in Slovencev. V tem času so bile oblikovane lastne vojaške strukture in zgrajeni državotvorni temelji za pot v bolj socialno družbo. Oboroženi upor je bil prelomno dejanje, ki je preprečilo, da bi nas okupator izbrisal. Pot k osvoboditvi in združitvi vseh Slovencev je bila hkrati podlaga za to, da je Slovenija v preizkušnji osamosvojitvene vojne lahko postala samostojna in suverena država. Narodnoosvobodilni boj je postavil temelje današnji samostojnosti in suverenosti.

Manifestacije ob osvoboditvi Gorice 5. maja 1945 FOTO: Edi ŠELHAUS/Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Danes je Slovenija samostojna, svobodna in demokratična država. Če maja 1945 ne bi zmagale protifašistične in protinacistične sile, bi bil zemljevid Evrope nedvomno precej drugačen, obstoj slovenskega naroda pa zelo vprašljiv. Kot je bila leta 1941 pogumna in pomembna odločitev o ustanovitvi OF in uporu slovenskega naroda proti fašizmu in nacizmu, tako je za naš obstoj pomemben 9. maj, dan, ko se je v Evropi uradno končala druga svetovna vojna. Dan, na katerega smo lahko upravičeno ponosni, so zapisali pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB v Sloveniji.

Devetega maja praznujemo tudi dan Evrope, saj je bila na ta dan, seveda ne po naključju, leta 1950 podpisana Schumanova deklaracija, ki velja za eno izmed prvih resnih pobud, ki so pripeljale do oblikovanja sedanje Evropske unije.