Še dober mesec je do začetka 23. svetovnega nogometnega prvenstva, 11. junija bo prva tekma, in sicer med Mehiko in Južnoafriško republiko. To bo uvod v največji SP v zgodovini, države gostiteljice so tri, ZDA, Mehika, Kanada, med 48 izbranimi ekipami je tudi Iran, ki bo sedmič igral med svetovno elito. Čeprav iz ZDA že vse od napada na Iran prihajajo ideje, da Irancev na svetovnem prvenstvu ne bi bilo.

Lobiral za Italijo

»Potrjujem, da sem Trumpu in predsedniku Fife Gianniju Infantinu, ki jih doživljate kot svoje, predlagal, da Italija zamenja Iran na svetovnem prvenstvu. Sem rojeni Italijan in bi mi bila velika želja videti Azzurre na turnirju, ki ga gostijo ZDA. S štirimi naslovi imajo dovolj zgodovine, da bi si zaslužili uvrstitev,« je pred dnevi na glas povedal Paolo Zampolli, italijansko-ameriški poslovnež, nepremičninar, nekdanji modni agent z vidno vlogo v newyorškem družbenem in poslovnem svetu. Zdi se, da je bilo ob tej izjavi še najbolj nerodno Italijanom, ki so v dodatnih kvalifikacijah izpadli proti Bosni in Hercegovini. Spet so se oglasili v Iranu. Predsednik Iranske nogometne zveze Mehdi Taj je prepričan, da bo država na turnirju sodelovala. Zaradi viharja v kozarcu vode se je oglasila tudi Fifa, mednarodna nogometna zveza. »Seveda bo Iran sodeloval na letošnjem SP in seveda bo igral v ZDA. Razlog je zelo preprost, dragi prijatelji, saj se moramo združiti, moramo združiti ljudi,« je na 76. Fifinem kongresu poudaril Infantino, prvi mož Fife.

Spomin na leto 1998

Iran bo predtekmovanje odigral v Seattlu in Ingelwoodu. V izločilnih bojih bi se lahko celo srečali z Američani. Ob tem spomin odide v leto 1998, ko je bilo prav nogometno igrišče tisto, ki je vsaj 90 minut malce odtajalo do tedaj ledeno hladne odnose med državama.

»To je naša najpomembnejša tekma v zgodovini nogometa in edina na tem svetovnem prvenstvu, ki jo moramo dobiti. Nogomet sicer ni politika, pritiski pa so tako veliki, da se v primeru poraza ne bomo mogli z dvignjenimi glavami vrniti v domovino,« je že pred srečanjem dejal tedanji ameriški napadalec Eric Wynalda. To je bila tekma, ki je ni nihče želel izgubiti. Ekipi sta se merili v skupinskem delu, tekma je bila 21. junija, prizorišče Lyon. Tekma je bila izjemno odmevna zaradi politične napetosti med ZDA in Iranom, ki je izvirala iz desetletij slabih odnosov po iranski revoluciji leta 1979, krizi s talci in drugih konfliktih. Kljub političnemu ozadju sta obe ekipi javno poudarjali športni in nepolitični značaj srečanja, tako je tudi bilo na zelenici. Še več: pred tekmo so iranski igralci Američanom podarili bele vrtnice, ameriška ekipa pa spominske zastavice, ekipi sta se skupaj fotografirali.

Iran bo vnovič med svetovno elito. Foto: Reuters

Američani so imeli večji del igre, vendar niso izkoristili priložnosti. Trikrat so zadeli okvir vrat, poleg tega pa zapravili še nekaj velikih priložnosti, tudi strel z dveh metrov, ki ga je ubranil vratar. Iranci so se večinoma branili in čakali na protinapade, a so bili na koncu učinkoviti – Hamid Estili je v 40. minuti za 1:0 zadel z glavo, Mehdi Mahdavikia pa v 84. minuti povišal na 2:0 po dolgem prodoru. ZDA, zanje je zabil Brian McBride (tekla je 86. minuta), kljub pritisku niso dosegle izenačenja, Iran pa je dosegel prvo zmago na svetovnih prvenstvih, kar je sprožilo veliko slavje doma. ZDA so bile po porazu izločene s turnirja. Iran je ohranil upe za napredovanje, a je potem v zadnjem krogu klonil pred Nemci in se poslovil od prvenstva. Kako bo letos, bomo videli. Odštevanje se nadaljuje, na Bližnjem vzhodu pa je orožje še vedno glasnejše kot nogometna žoga.