Album Q je iskrena izpoved o izgubi, hvaležnosti in upanju

Ime Boštjana Dermola je v slovenski glasbi zapisano že dolgo – kot glas skupine Nude, ki je s prepoznavnim rockerskim pečatom zaznamovala konec devetdesetih let in začetek novega tisočletja. A njegova pot ni ostala ujeta le v okviru benda. Preizkusil se je kot producent, radijski in televizijski voditelj ter aktiven zagovornik pravic glasbenikov, ki ga je pogosto vodila želja po tem, da bi bil glas umetnikov slišan. Vse to je prepletel z življenjem, ki mu je prineslo tako zmage kot izgube.

Prav iz teh izkušenj se je rodil album Q – intimen, prežet z vprašanji, iskanjem, svetlobo in sencami. Zdaj ga Boštjan predstavlja na koncertnih odrih s spremljevalno skupino, kjer glasba še enkrat znova najde svoje življenje. Ko se z glasbenikom, ki živi v Celju, dobiva v prestolnici, mi zaupa, da se je poleti umaknil v družbo, ki mu največ pomeni. »Večino prostega časa sem preživel v družbi hčerke Lorelei in svojih dobrih prijateljev med valovi. Bilo je pestro, zanimivo in razgibano poletje, čas, ki je postregel z mnogimi nepozabnimi impresijami, in v katerem so nastali lepi spomini. Vedno bolj glasno vprašanje odmeva v mislih – kolikokrat še? Ravno zavedanje končnosti naredi vse lepe trenutke še bolj smiselne, tehtne.«

Album kot dolg izdih

Občutek minljivosti Boštjana spremlja tudi v ustvarjanju, saj glasbo vidi kot prostor, kjer se bolečina in svetloba prepletata v iskanju smisla, in ravno zato je zanj izdaja albuma Q pomenila več kot zgolj glasbeni dosežek – bila je notranja katarza, trenutek olajšanja in predaje. »Kot dolg izdih, ki sledi zadržanemu dihu. Končano je. Tu je vse, kar sem nosil v sebi toliko časa, vse zgodbe in misli, ki so dobile glasbeni kontekst. Da potolaži in daje navdih, moč vsakomur, ki to potrebuje. Ki dovoli tej vsebini blizu. Vsak bo našel tisto, kar potrebuje sam, če bo iskal in želel. In vsak človek je svet zase. Vsak ima svojo resnico. Ko se srečata dve zgodbi, dve resnici, ki sta si blizu, dobiš občutek, da je v življenju nekaj več, da nisi sam.«

Ko se spominja dneva, ko je ploščo prvič prijel v roke, mi prizna, da je bilo doživetje skoraj svetopisemsko: »Čudovit trenutek, malce podoben in primerljiv s tistim, ko prvič držiš v rokah svojega otroka. Cela plejada čustev, solze sreče, olajšanje, občutek padlega bremena nestrpnega pričakovanja, ki ga naslednji trenutek nadomesti občutek odgovornosti. Dolga pot je bila do tja, polna izzivov, negotovosti. Pa vendar nagrada na cilju, ki je samo vmesna postaja na poti.«

Proces ustvarjanja albuma ga je oblikoval tudi kot človeka. FOTO: Marko Feist

Album je nastajal pet let in je prežet s tematiko izgube, a nikoli brez svetlobe. »Predvsem sta odgovor upanje in hvaležnost. Vsi smo minljivi, vsi tako krhki, tu le za drobec časa. Izgube so sestavni del življenja, tako jih je treba dojemati. Ostajajo občutek in spomin na ljube ljudi, skupaj prehojene poti in upanje, da mogoče nekoč spet ... A do takrat pogumno dalje.« Tako tudi naslov albuma skriva več plasti pomena: »Prav ta večplastnost je tista, ki meni osebno daje težo. Vprašanja brez odgovorov, iskanje vsebine, smisla, resnice. Posvečeno njej, kraljici. Z močjo, energijo, ki je neuničljiva, ki samo prehaja skozi agregatna stanja na svoji večni poti skozi čas.«

Pesmi so medij za vse energije

V pogovoru ob kavi izvem, da so nove pesmi v studiu rasle v intimi, pred občinstvom pa zaživijo na novo. »Vsaka pesem zazveni vsakič znova, okolje, publika, ji daje kontekst. In vsak koncert je zgodba zase. Pesmi so samo medij za vse energije, ki se izmenjajo na koncertih. Zaenkrat so zvenele karseda intimno, v svoji esenci. Dobile bodo še dodatno preobleko v izvedbah s skupino na način, kot so postavljene na albumu.« Posebno nežno in hkrati globoko se ga je dotaknila skladba Sonce.

»Ustvarjanje poteka v dveh fazah. Prva so zasnova, ideja, občutek, skica, oris. Druga so izdelava, iskanje trenutka, občutka, harmonije. Precej vode je preteklo od prve faze do konca druge. Iskanje barv, odtenkov, subtilnosti. Najbolj kompleksne stvari po navadi zvenijo preprosto, bistven je občutek dojemanja, sprejemanja vsebine. Kako globoko seže v srce. Je tolažba, je uteha, je hrepenenje, je hvaležnost.«

Jesen mu prinaša nove izzive – koncertne odre. FOTO: Igor Modic

Jesen mu prinaša nove izzive – koncertne odre. »Koncerti so odgovornost, logistika, pričakovanje. Toliko dejavnikov, ki se morajo zliti v eno. Predvsem pa neponovljivi trenutki, ko zvok zajame prostor in energija, ki jo zvok nosi, pride do naslovnikov. In ko se ti odzovejo, se lahko rodi magično.« Ob sebi bo imel skupino glasbenikov, izbranih s srcem: »Z večino se poznamo že dolga leta, pa smo si oder delili le redko ali nikoli. Imamo pa skupni imenovalec, kemijo, spoštovanje in medsebojno naklonjenost. In to je dober znak.«

Njegova želja je jasna – občinstvu želi predati nekaj več kot zgolj glasbo: »Želel bi prenesti sporočilo pesmi in albuma, njegovo latentno vsebino. Da se medsebojno nahranimo in po koncertu čutimo mir, zadovoljstvo, neke nove globine, spoznanja in nova vprašanja. Čim več vsebinsko bogatih trenutkov in občutkov miru in zadovoljstva.«

Glasba živi, ko se izvaja v živo

Ob pogledu na prehojeno pot – od skupine Nude, do radia, televizije, celo politike – Boštjan danes v ospredje postavlja samostojno ustvarjanje, ki ga bogatita producentstvo in samozaložništvo. »To sta zahtevni nalogi, veliko je prostora za rast in razvoj. Nikoli ni dolgočasno.« Nekatere pesmi so zanj skorajda posvetila, predvsem Sonce in Pet čez tri. »Obe sta posvečeni življenju dveh čudovitih duš, s katerima sem imel privilegij potovati del tega življenja. V odsotnosti patetike sta vsaka zase spomenik in spomin minljivemu, memento mori.«

Občinstvu želi predati nekaj več kot zgolj glasbo. FOTO: Jože Suhadolnik

Proces ustvarjanja albuma ga je oblikoval tudi kot človeka: »Predvsem sta bila pot cilj in rezultat dejstvo, da sem danes tu. Lahko bi se obrnilo drugače. Vsako življenje ima svoje poti in stranpoti. Iti korak dlje, preživeti noč v pričakovanju novega dne terja pogum, voljo, željo. Album je vedno velik projekt, tako in drugače. Hvaležen za novo izkušnjo, globoko hvaležen za vse na tej poti, ki so prispevali svoj del sebe in ga delili v zvočni zapis. Album je veliko več kot samo pesmi, kot glasba. Je pot, si ti.«

Navdihuje ga predvsem iskrenost – tista, ki je skupna vsem velikim glasbenikom. »Globoko cenim vsakega, ki stopi na oder, pred mikrofon, ki postane eno s svojim inštrumentom, ki z drugimi deli del sebe. Ustvarjanje, ki te premakne, ki v meni sproži plazove čustev, misli. Manipulacija čustev na najbolj visokem in iskrenem nivoju. In zgodbe, ki jih je vredno slišati, spoznanja, ki jim ne moreš ubežati. Univerzalna resnica.« Zato tudi sam v svojih besedilih stavi na ranljivost: »Nujno je. In predvsem je to iskrenost do samega sebe. Kopanje in vrtanje po lastnih globinah, po nezavednem. Inducirana samoreflektivna pot vase. Do resnice, meni lastne. Do spoznanj, ki odpirajo vedno znova nova vprašanja. Da ima vsebina tudi težo, smisel, ki presega čas in prostor.«

Boštjan Dermol in Danica Lovenjak FOTO: Igor Modic

Pred jesenskimi koncerti ga preveva kombinacija vznemirjenosti in miru: »Glasba živi, ko se izvaja v živo. Vsakič znova drugačna, neponovljiva, enkratna. Komunikacija s publiko skozi zvok in izmenjava fluida, vsak koncert, nastop, je svet zase.« Boštjan vsekakor danes stoji na odru drugačen kot nekoč – ne le kot glasbenik, temveč tudi kot človek, ki je skozi glasbo našel pot k sebi. Njegov album Q je več kot zgolj zbirka pesmi, in ko ga poslušaš, spoznaš, da glasba lahko resnično zdravi. Morda je zato njegova življenjska misel »Bodite dobri« največji dar, kar jih lahko ponudi: opomnik, da je dobrota tista, ki ostane, ko vse drugo mine.