Brskalniki so pogosto aplikacija, ki jo na spletu uporabljamo največ časa, in večina nas z veseljem brezpogojno sprejme privzetega za kateri koli ekosistem, na katerega smo vezani: chrome za Google in android; safari za Apple; edge za Microsoft. Ti trije predstavljajo približno 90 odstotkov celotnega trga. Naša brskalna dejavnost tem podjetjem omogoča, da zberejo ogromne količine podatkov o naših osebnih navadah, kar je krasno za trženje oglaševalcem ali tretjim osebam.

GreenNet prisega na zeleno. FOTO: Greennet

A tudi tukaj obstajajo še kako uporabne alternative. Denimo (ameriški) Mozillin firefox, ki je odprtokoden ter relativno varen in zaseben. Še bolj zasebna, a še vedno brezplačna in enako učinkovita različica firefoxa je librewolf, ki so jo razvili pri nemški neprofitni organizaciji Codeberg.

Mozilla firefox FOTO: Mozilla

Naslednji največji igralec je brskalnik opera, ki je bil razvit na Norveškem pred 30 leti in ima še vedno sedež in razvoj v Evropi, čeprav je zdaj pod večinskim nadzorom kitajske družbe Kunlun Tech. Toda leta 2015 je ustanovitelj opere Jon Stephenson von Tetzchner predstavil nov neodvisni brskalnik vivaldi. Podjetje Vivaldi Technologies s sedežem na Norveškem in Islandiji, »kjer so pravila o zasebnosti stroga, proč od nepotešljivega apetita velikih tehnoloških podjetij po vaših osebnih podatkih, ki jih prodajajo oglaševalcem«, trdi, da ima njihov brskalnik štiri milijone uporabnikov po vsem svetu. Vivaldi ponuja morje nastavitev in vrsto naprednih funkcij, je pa res, da zna trajati nekaj časa, preden uporabnik obvlada vse novosti.

Codebergov librewolf FOTO: Codeberg

Elektronska pošta

Trije največji ponudniki e-pošte, Applov icloud, Googlov gmail in Microsoftov outlook, predstavljajo približno tri četrtine trga – predvsem zato, ker so tako dobro integrirani v druge izdelke omenjenih podjetij. So pa precej vsiljivi, saj spremljajo našo aktivnost in oblikujejo naš profil. A tudi tukaj obstajajo bolj zasebne in varne možnosti, ki obvladajo iste stvari.

Opera je znana alternativa. FOTO: Opera

Več kot sto milijonov ljudi na primer uporablja Protonov mail, ki se promovira s sloganom: »Boljši internet se začne z zasebnostjo in svobodo.« Ta švicarska e-poštna storitev obljublja močnejše šifriranje od uporabnika do uporabnika kot Googlov gmail ali Microsoftov outlook (zelo priljubljena je tudi Protonova storitev VPN – navidezno zasebno omrežje – za še večjo zasebnost).

Brezplačna različica ponuja le en gigabajt prostora za shranjevanje, kar je precej manj od 15 GB, ki jih ponuja gmail. Kdor potrebuje več prostora, mora plačati štiri oziroma deset evrov za 15 oziroma 500 GM prostora.

Protonov mail prisega na varnost in zasebnost. FOTO: Proton

To velja za kar precej konkurentov, pravi Ruairidh Fraser iz britanske neprofitne potrošniške organizacije Ethical Consumer. »Če ne prodajate podatkov, morate denar dobiti drugje. Toda mnogi upravičeno menijo, da se tistih nekaj evrov pravzaprav zelo splača.«

Tuta ima več kot deset milijonov uporabnikov. FOTO: Tutao

Obstajajo tudi druge, bolj zelene možnosti. Nemško podjetje Tutao trdi, da njegovo poštno storitev tuta (nekdanja tutanota) napaja stoodstotno obnovljiva energija (in ima robustno politiko zasebnosti).

Vivaldi ponuja obilje nastavitev. FOTO: Vivaldi

Tudi britanski GreenNet, sicer eden prvih ponudnikov interneta na Otoku, se razglaša za stoodstotno obnovljivo in trajnostno usmerjeno družbo: dejansko se je (z 88 točkami) znašel na vrhu lestvice Ethical Consumer, kjer so ocenjevali etičnost in okoljsko politiko ponudnikov e-pošte; gmail in outlook, denimo, sta po njihovih kriterijih prejela 0 točk (od 100); icloud, ki je rezerviran samo za uporabnike Applovih naprav, je dobil oceno 20.