
Galerija

Medtem ko je v Dolenjskem muzeju še slab mesec na ogled razstava del arhitektov Petra in Boruta Simiča (strica in nečaka), katerih ustvarjanje je močno zaznamovalo Novo mesto, so na Ekonomski šoli Novo mesto, Višji strokovni šoli, opozorili še na enega arhitekta, ki je dal močan pečat dolenjski prestolnici, njegove mojstrovine so vsem znane: na primer blokovski naselji Plava laguna in Ulica Slavka Gruma ter stavbi porodnišnice in nekdanjega SDK. Gre za po imenu manj prepoznanega novomeškega arhitekta in urbanista Franca Blažona - Čibeja, razstavo pa so pod mentorstvom mag. Igorja Papeža pripravili študenti drugega letnika medijske produkcije Ajda Bajc, Staša Gunčar Žnidaršič, Urban Kočevar in Anže Škoda. Razstava nosi naslov Anonimnost urbanega, pripravil pa jo je Zavod Prospectus.

»Novo mesto je znano po idiličnem Bregu, pogreznjenem v zgodovinsko patino starega mestnega jedra. Manj je znano po bregu, nad katerim se vzpenja blokovsko naselje Plava laguna arhitekta in urbanista Franca Blažona - Čibeja. Blažon je projektiral dve blokovski naselji v Novem mestu: na Seidlovi cesti in Ulici Slavka Gruma, s čimer je mestu vtisnil močan pečat. Kljub temu je v širši javnosti neznan. Na spletu je zaslediti krajši tekst, ki mu ga je posvetilo Društvo Novo mesto Iztrgano pozabi v letu njegove smrti (2014), in fotografije njegove stavbe SDK na spletni strani Arhitekturizem. Občasno je omenjan v dejavnostih Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine. Zunaj strokovnih krogov ga poznajo le redki, čeprav v stavbah, ki jih je zasnoval, živi na tisoče ljudi,« je razstavi ob bok povedal Papež, slikar, oblikovalec in predavatelj na Višji strokovni šoli. In dodal, da organizatorji razstave ne vrednotijo Blažonovih stavb s strokovnega arhitekturnega stališča, temveč s stališča zainteresirane in kritične javnosti.
Po Papeževih besedah naselje Plava laguna, ki mu je posvečen največji del razstave, vsebuje utopičen naboj, značilen za 20. stoletje. Stanovanjski bloki so zasnovani z uporabo preprostih geometrijskih oblik, ki bivališč ne degradirajo v bivalne stroje, temveč vzpostavljajo poetiko prostora z materiali, kot so beton, kovina, steklo. Blokovska naselja Franca Blažona so vrh in zaključek procesa urbanizacije, ki je bil usmerjen v funkcionalno reševanje stanovanjskih potreb rastočega mestnega prebivalstva nekdanje države.