Avgust, mesec poškodb

Avgust je za marsikoga najlepši mesec v letu. Napočil je težko pričakovani oddih, vreme je idealno in časa za gibanje je več kot običajno. Zato ni nič nenavadnega, da se zagnano odpravimo na pohod, skočimo na kolo, obujemo tekaške copate ali po dolgem času odigramo partijo odbojke na mivki.

Težava je le v tem, da naše telo pogosto ni tako navdušeno nad izbrano dejavnostjo kot mi. Prav avgusta zdravniki, fizioterapevti in trenerji ugotavljajo največ poškodb med rekreativci. Razlog seveda ni v tem, da bi bil šport nevaren, ampak da si po več mesecih manj aktivnega življenja pogosto zastavimo previsoke cilje, ki jih želimo doseči čim prej.

Skoraj vsak pozna koga, ki se je na dopustu odločil, da bo nadoknadil vse, kar je zamudil med letom. V ponedeljek pohod, v torek kolesarski izlet, v sredo sup, v četrtek tenis, v petek pa še vzpon na bližnji vrh. Sliši se odlično, a le dokler se ne oglasi koleno, gleženj ali križ. Mišice, kite in sklepi namreč potrebujejo čas, da se prilagodijo večjim obremenitvam. Če jih čez noč prisilimo v nekajkrat več aktivnosti kot običajno, hitro sledijo bolečine ali poškodbe.

Na dopustu pogosto pozabimo, da utrujenost vpliva tudi na zbranost. Po večurnem pohodu se tako brez razmisleka odpravimo še na vožnjo s kajakom ali odigramo nogomet s prijatelji. Prav proti koncu dneva pa največkrat naredimo napačen korak, nerodno doskočimo ali spregledamo kamen na poti. Veliko poškodb se zgodi prav takrat, ko energije skoraj zmanjka.

Usodne napake

Poletne temperature pomenijo dodatno obremenitev za telo. Organizem se mora ves čas hladiti, zato hitreje izgubljamo tekočino in se prej utrudimo. Če ob tem še premalo pijemo, pade tudi koncentracija. To je lahko odločilno pri kolesarjenju, teku po zahtevnem terenu ali planinarjenju, kjer je lahko vsaka napaka usodna. Zato ni naključje, da izkušeni rekreativci najdaljše in najzahtevnejše ture načrtujejo zgodaj zjutraj ali proti večeru.

Veliko ljudi ima za seboj zvin gležnja, boleče koleno ali občasne težave s hrbtom. Med letom nas skoraj ne motijo, ko pa na dopustu nenadoma povečamo količino gibanja, se hitro znova oglasijo. A če bolečino zanemarimo in vztrajamo po načelu, saj bo minilo, pogosto naredimo več škode kot koristi. Telo nam namreč običajno precej odločno pove, kdaj ima dovolj.

Na dopustu si pogosto želimo nadoknaditi vse, kar smo zamudili med letom. FOTO: Dougal Waters/Getty Images

A dobra novica je, da večino rekreativnih poškodb lahko preprečimo. Aktivnosti povečujmo postopoma. Če že dolgo nismo tekli, naj prvi trening ne bo deset kilometrov. Če nismo vajeni dolgih pohodov, začnimo z lažjo turo. Vzemimo si nekaj minut za ogrevanje, med aktivnostjo pijmo dovolj tekočine, po koncu pa telesu privoščimo počitek. Počitek ni znak lenobe, ampak del treninga.

Ne pozabimo, dopust ni tekmovanje. Nihče ne podeljuje medalj za največ prehojenih kilometrov ali osvojenih vrhov v enem tednu. Veliko lepše je, če po dopustu domov prinesemo dobro telesno pripravljenost, nekaj lepih fotografij in kup prijetnih spominov kakor opornico, bergle ali napotnico za fizioterapijo.