Bi delali pri minus 80 stopinjah? Na Antarktiki iščejo prav posebnega »skladiščnika«

Ob nedavnem vročinskem valu, ki je zajel zlasti Zahodno Evropo, vroče pa je bilo tudi pri nas, so mnogi na najrazličnejše načine iskali ohladitev. Najbrž si je marsikdo takrat zaželel, da bi živel in delal v hladnejšem okolju. Denimo na Antarktiki, in to kot skladiščnik. Da, pravilno ste prebrali, kot skladiščnik na Antarktiki, kjer bi skrbel za ledene vzorce. Takšno skladišče so namreč izkopali v bližini italijansko-francoske raziskovalne postaje Concordia, ki leži na Antarktični planoti, na višini 3000 metrov nad morjem, kakšnih 1000 kilometrov od obale. Je ena od najhladnejših raziskovalnih postaj na Antarktiki, kjer se temperature pozimi spustijo tudi do minus 80 stopinj Celzija.

Gre za zelo posebno shrambo, ki leži deset metrov pod ledeno površino Antarktične planote, kjer varujejo klimatsko zgodovino planeta. V ledeni jami namreč znanstveniki v posebnih kovinskih cilindrih skladiščijo starodavne vzorce iz najbolj ogroženih ledenikov na svetu, ki se v zadnjih letih čedalje hitreje krčijo in kopnijo. Iz vzorcev iz globokih vrtin ledenikov lahko razberejo tako rekoč vse, od vulkanskih izbruhov pred več deset tisoč leti do ostankov dima iz velikih gozdnih požarov, sušnih in deževnih obdobij, podnebnih sprememb skozi stoletja in tisočletja, pa vse do vpliva najnovejšega industrijskega onesnaževanja okolja na Zemlji.

Vhod v podzemno ledeno skladišče FOTO: Ipev

Spomin v ledu

Projekt vodi in financira mednarodni sklad Spomin v ledu (Ice Memory Fundation), cilj pa je izdelati prvo svetovno knjižnico arhiviranega ledeniškega ledu, da bi ohranili to neprecenljivo znanstveno dediščino za prihodnje generacije, ko bo tehnologija lahko pridobila še več podatkov iz vzorcev. Začetek projekta uvrščajo v leto 2015, ko so se trije raziskovalci, glaciologi iz Francije in Italije, Jerome Chappellaza, Patrick Ginot in Carlo Barbante, ki so do tedaj izvajali številne vrtalne odprave po ledenikih po svetu, spomnili, da bi lahko že pridobljene vzorce hranili v tako imenovanem ledenem zavetju na Antarktiki, v bližini francosko-italijanske znanstvenoraziskovalne postaje.

Ker so v led ujete različne komponente ozračja, je led neprecenljiv vir informacij za sledenje naši okoljski preteklosti, za prikaz preteklih podnebnih sprememb in predvsem za razumevanje naše prihodnosti. Spremembe temperature, koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, naravne emisije aerosolov in onesnaževanje, ki ga povzročajo ljudje: znanost lahko proučuje desetine kemičnih spojin, ujetih v ledu, plini, kisline, težke kovine, radioaktivni elementi in izotopi namreč osvetljujejo spomin na podnebje in okolje Zemljine preteklosti.

Vrtanje ledenih vzorcev na ledeniku FOTO: Ice Memory

Unesco je pred časom izdal poročilo z naslovom Svetovna dediščina ledenikov: stražarji podnebnih sprememb, v katerem napovedujejo, da bo do leta 2050 izginilo približno 30 odstotkov ledenikov, ki so jih uvrstili na seznam svetovne dediščine, do leta 2100 pa kar polovica. To torej pomeni, da lahko do sredine stoletja izgine okoli 4000 ledenikov vsako leto. Seveda, če se ne bodo do takrat zmanjšali izpusti toplogrednih plinov in se ne bo vsaj malo zaustavilo segrevanje ozračja. A kot nam kaže že to poletje, je temu težko verjeti. Je pa Unesco že pred skoraj desetletjem fundacijo Spomin v ledu uvrstil na seznam pobud, ki so nujne in pomembne za dobro človeštva.

Vzorci vsaj 20 ledenikov

V ledenem skladišču na Antarktiki, ki je za zdaj veliko kakšnih 300 kvadratnih metrov, so prve vzorce ledu iz ledenikov po svetu začeli varovati lani. V ledeni jami, ki jo uporabljajo za skladišče, je stalna temperatura –50 stopinj Celzija. Končni cilj projekta Spomin v ledu je, da bi vzorčili vsaj 20 ledenikov ter da bi prihodnje generacije imele dostop do nepoškodovanih kakovostnih ledenih jeder in tako pomemben vir informacij za razumevanje podnebja. Za zdaj so tam vzorci z ledenikov po Evropi, Boliviji in Kavkazu, medtem ko načrtujejo še odvzem vzorcev iz ameriškega Skalnega gorovja, argentinskih in perujskih Andov, Himalaje, Pamirskega gorovja v Tadžikistanu in z avstralskega otoka Heard.

Raziskovalna postaja Concordia na Antarktiki FOTO: Thibaut Vergoz

Predsednik fundacije Spomin v ledu, profesor okoljske in klimatske fizike na univerzi v švicarskem Bernu, Thomas Stocker, je pred dnevi za ameriški CNN povedal, da je lokacija ledenega skladišča enkratna in edinstvena, saj če že ne moremo rešiti ledenikov, lahko rešimo okoljske in podnebne informacije, ki so shranjene v njih: »Te informacije se skrivajo v mikroskopsko majhnih zračnih mehurčkih v ledu, gre pa za podatke o atmosferskem zraku ob nastanku mehurčkov. Mogoče pred sto, mogoče tisoč, morda pa tudi pred milijon leti.« Znanstveniki lahko analizirajo te mehurčke in rekonstruirajo zgodovinske koncentracije ogljikovega dioksida, metana in drugih toplogrednih plinov. Stocker pravi, da so že dozdajšnje raziskave pokazale, da so stopnje ogljikovega dioksida v zraku danes 30 do 35 odstotkov višje kot kdaj v zadnjih 800.000 letih.

Vožnja po prostranstvih Antarktike FOTO: Bruno Jourdain

Skladišče ledenih vzorcev pa je pomembno tudi za prihodnje rodove, saj je napredek tehnologije in raziskav zelo hiter, strokovnjaki pa lahko že danes razberejo marsikateri podatek, ki ga pred pol stoletja še niso mogli. Kakšno bo znanje čez petdeset let, je težko napovedati, a pomembno je, da bodo znanstveniki imeli takrat dovolj vzorcev za raziskave.