Potrošniki med ekološkimi živili najraje posegajo po sadju, zelenjavi in jajcih. FOTO: Getty Images
Približno polovica kupcev ekološka živila izbira zaradi prepričanja, da so bolj zdrava oziroma kakovostnejša. FOTO: Jože Suhadolnik
Dve tretjini anketiranih ekološka živila kupujeta vsaj enkrat na dva do tri mesece, nakup opravijo v trgovinah. FOTO: Getty Images
Povprečno slovensko gospodinjstvo porabi 297 evrov na mesec za nakup vseh živil, od tega 95 evrov za nakup ekoloških živil oziroma 44 evrov za slovenska ekološka živila, kaže raziskava, ki jo je naročilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izvedlo pa podjetje Aragon. Kar 60 odstotkov anketiranih bi kupovalo več ekoloških živil, če bi bila cenejša. Kljub vsemu pa trg ekoloških živil pri nas počasi, a vztrajno raste.
Raziskava Potrošniške navade in odnos do ekoloških živil v Republiki Sloveniji – stanje v letu 2026 je bila opravljena v prvi polovici maja. Naročnik je želel dobiti poglobljen vpogled v trg ekoloških živil na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije, kar so raziskovalci ugotavljali z metodo maksimalnih razlik, to pomeni, da so anketiranci z odgovori izbirali med najpomembnejšo in najmanj pomembno trditvijo. V raziskavi je sodelovalo 1172 ljudi, približno enako število žensk in moških, starih od 18 do 75 let. Večina je imela opravljeno štiri- ali petletno srednjo šolo (39 odstotkov) in višješolsko do univerzitetno izobrazbo (36 odstotkov), 61 odstotkov je bilo zaposlenih, 24 odstotkov upokojencev. Skoraj polovica jih ima samostojno hišo, 22 odstotkov jih živi v bloku. Večina jih živi v mestnih in primestnih krajih, 35 odstotkov v manjšem kraju ali na podeželju. Največ anketiranih živi v osrednjeslovenski regiji (28 odstotkov), po 15 odstotkov v podravski in savinjski regiji, 10 odstotkov na Gorenjskem, druge regije so slabše zastopane. Večina anketiranih, 82 odstotkov, je vsejedih, desetina se opredeljuje kot fleksitarijanci, kar pomeni, da se prehranjujejo fleksibilno in dajejo prednost rastlinski hrani, občasno v zmernih količinah uživajo meso in mesne izdelke. Štirje odstotki so se opredelili kot vegetarijanci, en odstotek jih spada med pesketarijance ali vegane. Meso večkrat na teden uživa večina sodelujočih oziroma 84 odstotkov. Skoraj tri četrtine anketiranih (70 odstotkov) v zadnjem letu ni spremenilo količine zaužitega mesa oziroma mesnih izdelkov, medtem ko je skoraj petina (18 odstotkov) količino mesa oziroma mesnih izdelkov zmanjšala.
»Ljudje vedno bolj zaupajo pridelkom in živilom, ki so slovenska in ekološka,« pravi Mitja Zupančič, svetovalec specialist za ekološko kmetovanje pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije in Kmetijskem zavodu Celje. Nekateri kupci ekološke pridelke kupujejo na kmetijah, drugi na tržnicah in v trgovinah, s tem, da je za slednje vedno bolj pomembna zajamčena kakovost: »Vpliv oznak, kot so zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost in ekološka pridelava, raste z oddaljenostjo od izhodišča pridelka.« Če je tvoj sosed kmet, vidiš, kako kmetuje, 50 ali 100 kilometrov stran pa kupec kakovost preverja z zajamčeno kakovostjo.
Trg ekoloških živil raste, se strinja sogovornik: »Je pa povezan s povpraševanjem, saj je to glavni motor rasti trga, na tak način kmetje vedo, kaj pridelovati.« Pomemben korak naprej bi se zgodil, če bi več ekoloških živil kupovali javni zavodi. »Glavni motor ekološkega trga je ozaveščen kupec, ki permanentno povprašuje po ekoloških živilih in daje kmetu signal, v kaj je smiselno vlagati,« še pravi Zupančič.
V gospodinjstvih močno prevladuje domača priprava hrane, velika večina kuha vsak dan ali večkrat na teden. Naročanje hrane je redko. Podoben vzorec se kaže tudi pri prehranjevanju zunaj doma, saj zaposleni tudi na delo prinesejo doma skuhano hrano.
Zanimanje za ekološka živila je odvisno predvsem od vrednot posameznika in priporočil prijateljev/znancev/družine, je navedla skoraj tretjina anketiranih. Nekoliko manj zanimanje za ekološka živila vzbujajo direkten kontakt z ekološko kmetijo ter novi izdelki ali razširjena ponudba v trgovini. Najmanjša spodbuda so priporočila zdravnika ali medicinskega osebja. Skoraj tri četrtine anketiranih (70 odstotkov) nakupuje ekološka živila vsaj enkrat na mesec. Dve tretjini jih kupujeta vsaj enkrat na dva, tri mesece, nakup opravijo v supermarketih, hipermarketih ali marketih, polovica v diskontnih trgovinah. Sledijo tržnice (28 odstotkov), drogerije (23 odstotkov) in nakup neposredno pri pridelovalcih (22 odstotkov), manj kot petina nakupuje drugje.
Potrošniki med ekološkimi živili najraje posegajo po sadju, zelenjavi in jajcih, najmanj pogosto pa po ekoloških vinih, čajih, školjkah/morskih sadežih in ribah. Danes v povprečju kupujejo malo več ekoloških živil kot pred enim letom, 11 odstotkov jih navaja, da danes kupujejo manj ekoloških živil (pred enim letom 23 odstotkov). V prihodnje se kaže rahlo naraščajoč trend nakupovanja ekoloških živil, približno tretjina potrošnikov bo teh kupovala več, 8 odstotkov manj.
Približno polovica kupcev ekološka živila izbira zaradi prepričanja, da so bolj zdrava oziroma kakovostnejša, dvema petinama se zdijo pomembni še nizka vsebnost aditivov, boljši okus ter odsotnost pesticidov in gensko spremenjenih organizmov. Šestdeset odstotkov potrošnikov bi kupovalo več ekoloških živil, če bi bila cenejša, dodatno bi jih k nakupu spodbudili tudi boljša dostopnost v trgovinah (33 odstotkov), večja ponudba slovenskih ekoloških izdelkov (27 odstotkov) ter večje zaupanje v certifikate ekološke pridelave (26 odstotkov).
V raziskavi so potrošnike razdelili v pet skupin glede na njihov odnos do hrane.
Hedonisti (19 %): Prednost dajejo okusu pred zdravjem, a kupijo le toliko hrane, kot je porabijo. Manj jih nagovarjajo sestavine, lokalno poreklo ter okoljski ali etični vidiki hrane.
Lokalni tradicionalisti (15 %): Prisegajo na domače, sezonsko in hrano neposredno od lokalnih pridelovalcev, pri čemer jim dobra hrana pomeni tudi užitek. Ne iščejo nujno najbolj zdravih ali okoljsko premišljenih izbir. Sledijo logiki: če je domače, je dovolj dobro.
Lokalni zdravstveni zavedneži (22 %): Zdravo prehranjevanje povezujejo z izbiro lokalne, sezonske in preverjene hrane. Pogosteje preverjajo sestavine, izbirajo živila, ki podpirajo zdrav življenjski slog, in so naklonjeni tudi ekološkim izdelkom.
Sočutni potrošniki (25 %): Pri izbiri hrane jih vodita skrb za živali in občutek odgovornosti. Pomembno jim je, da so živali rejene v humanih razmerah, bolj so občutljivi za okoljske vidike, manj jih vodijo užitek, zdravje ali lokalno poreklo.
Zdravstveni zavedneži (19 %): Pri izbiri hrane jih najmočneje vodi skrb za zdravje. Lokalno poreklo, ekološka pridelava, okoljski vidiki in dobrobit živali so manj pomembni, zanje je ključnega pomena, da je izbira zdrava.
Ne glede na poreklo si anketirani želijo več ekoloških živil v vrtcih in šolah, prav tako si želijo, da bi bila pogosteje na voljo v restavracijah in gostilnah. Velik delež jih meni, da so dobre kakovosti, pri čemer je strinjanje nekoliko višje za slovenska ekološka živila. Najmanj se strinjajo s trditvijo, da so cenovno dostopna.
V raziskavi so potrošnike razdelili v pet skupin glede na njihov odnos do hrane.
Hedonisti (19 %): Prednost dajejo okusu pred zdravjem, a kupijo le toliko hrane, kot je porabijo. Manj jih nagovarjajo sestavine, lokalno poreklo ter okoljski ali etični vidiki hrane.
Lokalni tradicionalisti (15 %): Prisegajo na domače, sezonsko in hrano neposredno od lokalnih pridelovalcev, pri čemer jim dobra hrana pomeni tudi užitek. Ne iščejo nujno najbolj zdravih ali okoljsko premišljenih izbir. Sledijo logiki: če je domače, je dovolj dobro.
Lokalni zdravstveni zavedneži (22 %): Zdravo prehranjevanje povezujejo z izbiro lokalne, sezonske in preverjene hrane. Pogosteje preverjajo sestavine, izbirajo živila, ki podpirajo zdrav življenjski slog, in so naklonjeni tudi ekološkim izdelkom.
Sočutni potrošniki (25 %): Pri izbiri hrane jih vodita skrb za živali in občutek odgovornosti. Pomembno jim je, da so živali rejene v humanih razmerah, bolj so občutljivi za okoljske vidike, manj jih vodijo užitek, zdravje ali lokalno poreklo.
Zdravstveni zavedneži (19 %): Pri izbiri hrane jih najmočneje vodi skrb za zdravje. Lokalno poreklo, ekološka pridelava, okoljski vidiki in dobrobit živali so manj pomembni, zanje je ključnega pomena, da je izbira zdrava.
Raziskava je skupaj s podatki Statističnega urada pokazala vrednost trga z živili, še posebno ekološkimi. Če ostanemo pri oceni, ki so jo navedli anketiranci o tem, koliko denarja porabijo na mesec za nakup živil in znotraj tega za nakup ekoloških živil, prebivalci Slovenije mesečno porabimo 255,5 milijona evrov za nakup živil, kar je več kot leta 2021 (200 milijonov evrov). Od tega za ekološka živila porabimo skoraj 82 milijonov evrov, leta 2021 skoraj 49 milijonov evrov, še od tega skoraj 38 milijonov evrov na mesec, kar je občutno več kot leta 2021, ko smo porabili 25,6 milijona evrov. Kar le potrjuje ugotovitve raziskave, da »trg ekoloških živil v Sloveniji raste in da si večina anketiranih želi večjo ponudbo ekoloških živil, predvsem v javnih ustanovah«.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
