Bosi po travi in pesku? Koristi je veliko, a previdnost ni odveč

Bosonoga hoja je za mnoge eden največjih užitkov, sploh v toplih mesecih, po travi, mivki na plaži, domačem dvorišču. Zagovorniki takšne hoje poudarjajo, da gre za najbolj naraven način gibanja, ki krepi mišice stopal, izboljšuje ravnotežje in nas povezuje z naravo ter daje občutek svobode. Po drugi strani pa strokovnjaki opozarjajo, da takšne navade morda le niso primerne za vsakogar, v nekaterih okoliščinah bi bile lahko celo škodljive.

Človeško stopalo je izjemno zapleten del telesa. Sestavlja ga 26 kosti, 33 sklepov, več kot 100 kit, mišice in vezi ter več kot 250.000 znojnih žlez. Kompleksna struktura omogoča gibanje, blaži obremenitve in ohranja ravnotežje, pri tem pa jim veliko opore ponuja tudi sodobna obutev. A obenem zmanjšuje vlogo drobnih mišic, ki skrbijo za ravnotežje, zato strokovnjaki menijo, da zmerna bosonoga hoja pomaga ohranjati moč in gibljivost, koristi pa je še veliko več.

Popolna vadba! FOTO: Andresr/Getty Images

Manj pritiskov

Hoja brez obutve omogoča več senzoričnih dražljajev, ki jih možganom sporočajo živčni končiči, kar izboljša občutek za ravnotežje in koordinacijo. Brez čevljev se pogosto spremeni sam način hoje: koraki so krajši in mehkejši, stopalo pa se na podlago postavlja bolj nadzorovano. Pri nekaterih ljudeh je bosonoga hoja naravnejša in pravilnejša, zato se zmanjšajo udarci in pritiski, ki se sicer prenašajo na kolena in kolke, ter popravi drža, ki je sčasoma lahko bolj vzravnana.

Bosonogi sprehod po travi, pesku ali zemlji je za mnoge prijetna izkušnja, spodbuja sprostitev in zmanjšuje občutek stresa. Čeprav nekateri govorijo o prav posebnih učinkih, prizemljitvi, ozemljitvi, razelektritvi, zmanjšanju učinka elektromagnetnega onesnaženja in tako naprej, zaradi česar naj bi se telo uspešno bojevalo tudi proti kroničnim boleznim, znanstveni dokazi za zdaj niso prepričljivi. Zemljini elektroni naj bi nevtralizirali proste radikale v organizmu, pojasnjujejo privrženci bosonoge hoje: sodoben življenjski slog je namreč človeka (z obutvijo) izkoreninil iz narave, ta ločitev pa naj bi bila eden od vzrokov za fiziološko disfunkcijo, neravnovesje in slabo zdravstveno stanje modernega človeka.

Bosih nog se počutimo svobodne. FOTO: Olga Rolenko/Getty Images

Krepke noge

Vsekakor pa je lahko bosonoga hoja, sploh po mivki ali pesku, odlična telesna vadba. Mehka podlaga namreč od telesa terja veliko več dela in energije, vključenih je več mišic stopal in gležnjev. Bolečine v mečih, stegnih in stopalih ter ahilovi tetivi tako po dolgem sprehodu po plaži, sploh če pospešimo korak, sploh niso nenavadne, če bodo takšni sprehodi redni oziroma pogosti, pa bo nelagodje pojenjalo in rezultat bodo krepkejše in vitkejše noge. Bolj zagrizeni lahko hojo nadgradijo celo s tekom!

Prednosti bosonoge hoje je torej veliko, kljub temu pa velja previdnost, posebno v vročih mesecih. Pesek, asfalt ali tlakovci se lahko namreč poleti segrejejo do zelo visokih temperatur. Že nekaj korakov po razbeljeni podlagi lahko povzroči boleče opekline. Na plažah, sprehajalnih poteh ali v mestih lahko stopimo na steklo, kovinske predmete, trne, školjke ali ostre kamne. Tudi manjša rana lahko povzroči okužbo. Na javnih kopališčih, v garderobah in skupnih prostorih za prhanje obstaja večje tveganje za glivične okužbe stopal in okužbo z virusom, ki povzroča plantarne bradavice, natikači so zato vsekakor pametna odločitev. Previdnost velja tudi pri posameznikih s sladkorno boleznijo, motnjami prekrvavitve, odprtimi ranami ali razjedami, izrazitimi deformacijami stopal ali hudimi ortopedskimi težavami in kroničnimi bolečinami, zato je pred bosim sprehodom morda smiseln posvet z zdravnikom.