

Do izraza pridejo jeseni, ko ni več veliko drugega cvetja. FOTO: Katarinagondova/Getty Images

Barvna paleta je domala neskončna. FOTO: L Feddes/Getty Images

V vazi zelo dolgo zdrži. FOTO: Maya23k/Getty Images



Krizanteme, ki jim pri nas rečemo tudi mraznice, marsikdo povezuje z ikebanami, ki množično krasijo grobove ob prvem novembru, a cvetoče lepotice, ki pridejo do izraza jeseni, ko ni več veliko drugega cvetja, so mnogo več kot to, v zadnjem obdobju znova postajajo stalne prebivalke vrtov ali cvetličnih korit. Mimogrede, posajene v ločkih so idealna izbira za jesensko okrasitev vhoda v hišo, terase, balkona, ljubko drobnocvetno v barvi jeseni si lahko omislimo v okrasnem loncu na kuhinjski mizi.
Obstaja veliko vrst teh cvetlic, od nizkih do visokih, od grmičastih do takšnih, ki zacvetijo na dolgih steblih in jih imamo za rezano cvetje – omenimo, da njen cvet zelo dolgo zdrži v vazi oziroma aranžmaju. Tudi barvna paleta je domala neskončna, odvisno od sorte, z barvo cvetov je povezana simbolika: rdeče izražajo ljubezen, rumene obžalovanje, bele so simbol predanosti. Cvetijo do pozne jeseni oziroma do prve slane.

Njihovo ime izhaja iz grških besed chyros, ki pomeni zlato, in anthemon, cvetlica, roža. Torej zlata roža. Njihov razcvet se je v Evropi začel v 17. stoletju, z njimi so se ponašali vrtovi bogatih, bile so simbol bogastva. Na vzhodu so še danes simbol rojstva, predstavljajo veselje, optimizem, dolgo življenje, na zahodu pa je v obdobju med obema vojnama začela pridobivati vlogo žalnega cvetja, ker pač cveti v času, ko se spominjamo mrtvih.
Na vzhodu so simbol rojstva, predstavljajo veselje, optimizem, dolgo življenje.
Krizanteme, posajene v loncih, ki jih v tem obdobju ponujajo tako vrtni centri kot police drugih trgovin, so enoletne, zimskih temperatur navadno ne preživijo. So najpogostejša izbira za polepšanje grobov, tudi doma oziroma okolice. Kdor ima zelene prste, jih lahko poskusi prezimiti, največ možnosti bodo imele, če jih potaknemo v zemljo in zaščitimo pred mrazom.

Trajne krizanteme so nezahtevne za gojenje in zelo dobro preživijo zimo; nadzemni del pozimi odmre, korenine počivajo. Ko se otopli, rastlina odžene mlade poganjke z listi.
Na gredah se dopolnjujejo z astrami, hermelikami, dalijami. Na stalno mesto jih sadimo jeseni ali spomladi, in sicer na sončna mesta v dobro odcedna tla, da korenine pozimi ne gnijejo, obogatimo jih s kompostom. Če večletne krizanteme posadimo v lonce, moramo vedeti, da zaradi veliko cvetov potrebujejo veliko hranil, zato jim redno dodajamo gnojilo za cvetoče ali balkonske rastline.