Jesensko vreme napoveduje hladnejše dni, a to ne pomeni, da se morajo iz okolice doma ali z balkona posloviti barve in življenje. Obstajajo rastline, ki jim hladne noči in jutranja slana ne škodujejo, hkrati pa nas razvajajo z lepimi barvnimi odtenki. Uspevajo na vrtovih, terasah in balkonih ter navdušujejo tako začetnike kot izkušene vrtnarje. So popolna izbira za jesen, kajti v dneve, ko večina drugih rastlin že vene, prinesejo toplino in barvitost.
V dneve, ko večina drugih rastlin že vene, prinesejo toplino in barvitost.
Mačehe
Spadajo v družino vijolic in izvorno cvetijo v treh barvah: rumeni, temno vijolični in beli. Sodobni hibridi vključujejo tudi oranžne, škrlatne in rožnate odtenke. Gojiti jih je preprosto. Posajene od septembra do začetka novembra uspevajo v polsenci, obožujejo rahla in dobro odcedna tla, odporne so proti mrazu, vendar ne prenašajo premokre zemlje. Priporočena razdalja med posamičnimi rastlinami je od 20 do 30 centimetrov, dobrodošlo je redno odstranjevanje odcvetelih cvetov. Za zdravo rast jih je koristno pognojiti z gnojilom z visokim deležem fosforja in kalija. Zaradi odpornosti proti mrazu in drugim vremenskim vplivom ter pisanih barv so idealne za jesensko-zimsko urejanje vrtov, teras in balkonov, najlepše kombinacije tvorijo z zimzelenimi in rastlinami.
Vresa
Je zimzeleni polgrm iz družine vresovk. Zraste do približno 50 centimetrov visoko, ima olesenela spodnja stebla in mehke vrhnje poganjke. Listi so temno zeleni in zimzeleni, cvetovi belkasti ali rožnati, zbrani v socvetja. Cveti vse do prvega snega. Je idealna za jesensko dekoracijo dvorišč in teras, pogosto v kombinaciji z drugimi zimzelenimi rastlinami ali cvetlicami, kot so mačehe. Primeren čas za sajenje je od septembra do oktobra, ko je še dovolj toplo, a že nekoliko bolj vlažno, kar pomaga pri ukoreninjanju. Za gojenje ni zahtevna, uspeva na sončnih ali rahlo senčnih mestih, v dobro odcednih, bolj kislih tleh, več sonca pomeni bogatejše cvetenje. Prvih nekaj mesecev po sajenju za dober razvoj korenin potrebuje redno zalivanje. Je medonosna rastlina, ki se v ljudski medicini uporablja za pripravo čaja iz suhih cvetov za blaženje težav z ledvicami, nespečnostjo in stresom. Pri gojenju v loncih je obvezna dobra drenaža. Po cvetenju, pozno jeseni ali zgodaj spomladi, je priporočljivo obrezovanje odcvetelih delov, kar spodbuja rast in izdatnejše cvetenje naslednjo jesen. Ne obrezujte olesenelih delov, saj se od tam rastlina težko obnavlja.
Vresa je idealna za jesensko dekoracijo dvorišč in teras. FOTO: Katarina Molnarova/Getty Images
Jesenske astre
So ene najbolj priljubljenih trajnic, ki jeseni, ko večina drugih rastlin že zaključuje cvetenje, z bogatimi in barvitimi cvetovi na vrt prinesejo življenje. Cvetijo od septembra pa do prve slane. Njihovi cvetovi, ki spominjajo na marjetice, so na voljo v široki paleti jesenskih odtenkov: od nežno rožnatih in belih do živahno vijoličnih, modrikastih in celo bordo rdečih. Za uspešno rast potrebujejo sončno lego, saj v senci tvorijo manj cvetov. Za sajenje je septembra še čas, rastlinam, posajenim prepozno jeseni, pa se zaradi hladnih temperatur ne uspe dobro ukoreniniti. Najbolje uspevajo v rahlih, humusnih in dobro odcednih tleh. Preveč mokra ali težka podlaga lahko povzroči gnitje korenin in pojav plesni. Pri gojenju v loncih je posebno pomembna dobra drenaža. Astre so trajnice, zato jih je priporočljivo vsakih nekaj let razdeliti in pomladiti, najbolje spomladi ali jeseni po cvetenju. Če boste rastline v tem obdobju še porezali do tal, se bodo okrepile. Čudovite so v kombinaciji z okrasnimi travami, rudbekijami, jesenskimi krizantemami in vresjem. Niso le lepe, izjemno so pomembne tudi za opraševalce, saj ob koncu sezone čebelam in metuljem zagotavljajo vir hrane. S svojo raznolikostjo, dolgo življenjsko dobo in nezahtevnim vzdrževanjem ostajajo ena od priljubljenih trajnic na pisanem jesenskem vrtu.
S svojo raznolikostjo, dolgo življenjsko dobo in nezahtevnim vzdrževanjem ostajajo astre ena od bolj priljubljenih trajnic. FOTO: Olena Lialina/Getty Images
