Darko Brlek: Vedno bomo potrebovali živo umetnost

Festival bo potekal od 20. junija do 12. septembra. Odprtje na Kongresnem trgu bo zaznamovala tradicionalna Poletna noč, tokrat posvečena legendarnemu Janezu Bončini - Benču, sklepni akord festivala bo v Cankarjevem domu pripadel Dunajskim filharmonikom pod taktirko Franza Welser-Mösta. Vmes se bo zvrstila bogata paleta kulturnih dogodkov: od opernih in baletnih predstav, koncertov najrazličnejših žanrov, muzikala Fantom iz opere, mojstrskih tečajev, mednarodne likovne kolonije, pa vse do festivala na Ljubljanici. Z Darkom Brlekom na čelu ostaja Festival Ljubljana svetilnik kulture – ne le v Sloveniji, temveč v svetu. »Vsaka predstavitev programa je poseben dogodek, še posebno ko gre za tako veliko število dogodkov, kot se jih bo letos zvrstilo na 73. Ljubljana Festivalu,« pove Brlek, ki letos zaznamuje 30 let na čelu festivala in 33 let kot njegov umetniški vodja.

Festival kot živa tvorba

Festival Ljubljana se že desetletja uvršča med osrednje kulturne dogodke v tem delu Evrope in tudi med najuglednejše kulturne dogodke v svetu. Njegova rdeča nit je kakovost – vsak program je zasnovan s subtilnim občutkom za umetniško presežnost. »Naša osnovna naloga ni kvantiteta, ampak ljudem ponuditi nekaj več, nekaj, kar presega vsakdan. Ukvarjamo se z lepimi stvarmi – z glasbo, baletom, plesom, z uvajanjem mladih v umetnost, z mojstrskimi tečaji, razstavami …« pravi Brlek. V umetnosti prepoznava tako privilegij kot tudi odgovornost – moč, ki človeka plemeniti in mu vrača ravnotežje. »Dodana vrednost umetnosti je, da napolni duha.« Ob tem ostaja previden pri uporabi besede 'presežki', ki je že skoraj sinonim za festival. »Upajmo, da bo tudi letošnje leto preseglo pričakovanja. Vendar je festival zelo živ organizem, odvisen od vremena, epidemij, celo vojn. Družba močno vpliva na nas – še bolj kot mi nanjo.« Zato se mora organizacijska ekipa ves čas zavedati prostora in časa, v katerem delujejo, kot umetniški vodja pa pozorno spremlja simptome širšega trenda.

Brlek je festivalu predan od 1991., od leta 1994 kot direktor, pred tem kot umetniški vodja. FOTO: Igor Modic

»Dogajajo se tektonski premiki v slabo smer. Umetnost in kultura izginjata iz osnovnošolskih programov, kar se dolgoročno zelo pozna. Tehnologija je lahko odlično orodje, toda če ostane samo pri zabavi, izgubljamo odnos do kulture.« Kljub vsemu ostaja zvest svoji viziji in prepričanju, da umetnost ne more in ne sme izginiti. »Ljudje se bomo vedno želeli družiti. In druženje ob umetnosti je nenadomestljivo. Niso dovolj samo hrana, vino in šport. Potrebujemo tudi skupne kulturne trenutke, potrebujemo živo kulturo. In to bo vedno ostalo. Umirajoč odnos do umetnosti me sicer skrbi, a verjamem, da je živa umetnost nepogrešljiva.«

Pandemija je bila preizkus, ki je še dodatno razgalil pomen žive umetnosti. »V času covida smo bili eden redkih festivalov, ki so delovali. To nam je dalo izkušnje in potrditev, da potrebujemo srečevanja, živo umetnost. Umetna inteligenca lahko marsikaj zaigra brezhibno – čustev pa ne. Tisto, kar nastane v trenutku pred izvedbo, kar čutiš, ko glasbenik naredi drobno napako ali se zgodi nekaj nepredvidljivega – to nas gane. In ravno čustva naredijo umetnost živo.«

Presežki v svetovnem merilu

Program 73. Ljubljana Festivala tudi letos izstopa z izjemnimi vrhunci. Med njimi Haydnov oratorij Stvarjenje v inovativni izvedbi španske skupine La Fura dels Baus, koncert z glasbo Ennia Morriconeja pod vodstvom njegovega sina Andree, in baletna uspešnica Edwarda Cluga Cluster, baletnika Svetlana Zaharova in Vadim Repin, mezzosopranistka Magdalena Kožena z Orkestrom nacionalne akademije sv. Cecilije v Rimu in dirigentom Danielom Hardingom ter violinist Maksim Vengerov, operna diva Ana Netrebko, legendarna Martha Argerich in še mnogi drugi. »Dogodkov bo ogromno – od velikih koncertov do komornih večerov, od mojstrskih tečajev do Poletne noči z Janezom Bončino - Benčem. Imamo vsaj 30 dogodkov, ki so presežki v svetovnem merilu. Na to smo ponosni, ker nas postavlja ob bok največjim festivalom na svetu,« pojasnjuje Brlek. In razkrije še mednarodno klavirsko tekmovanje, ki bo februarja 2026 v Ljubljani. Ne skriva zadovoljstva ob uspešnem zagonu muzikala Fantom iz opere, ki je letos na sporedu dva tedna in ga pripravljajo v sodelovanju z mednarodnimi partnerji. »Z Broadway Entertainment Group, Koda Events in Cankarjevim domom smo našli model, s katerim smo tveganje razpršili in ga naredili sprejemljivega za vse. Zato si lahko letos privoščimo dva tedna predstav, ne le enega kot včasih. Predprodaja kaže zelo dobro.« Z veseljem opaža, da imajo vedno več sponzorjev, ki festival podpirajo in so ponosni, da so del te zgodbe. »Več imamo sponzorjev, več imamo zvezd. Hvaležni smo, da nas podpirajo, saj omogočajo, da uresničimo marsikatero željo – ki mora seveda sovpadati z možnostmi,« razloži. »Seveda so stroški vedno višji, zato je ta podpora nujna. Imamo ustrezno infrastrukturo, publiko in okolje – in to omogoča, da lahko gremo še višje.« S posebnim žarom doda: »Najbolj sem ponosen na preboj med največje svetovne festivale in na svoje sodelavce. Eno brez drugega ne bi šlo.«

Iz pisarne ne vidiš nič

Brlek je festivalu predan od 1991., od leta 1994 kot direktor, pred tem kot umetniški vodja. Njegova dvojna vloga – kot organizatorja in umetnika – omogoča festivalski viziji večdimenzionalno globino. »Tri desetletja sem že v tej funkciji, umetniški vodja sem bil že prej. Pomembno je oboje, še posebno umetniška vizija. Že na začetku moraš vedeti, kakšne bodo finančne posledice določenega dogodka – sicer se zadeve ne izidejo.« Njegovo delo ni omejeno na pisarniške ure – nasprotno, njegova prisotnost na terenu je nujna. »V zadnjih treh mesecih sem obiskal tri kontinente. Dogodki, ki jih tam načrtujemo, bodo pri nas šele leta 2027 ali 2028. Iz pisarne ne vidiš nič – tam dobiš samo išias in kakšno kilo več,« pove v šali.

Darko Brlek in Danica Lovenjak FOTO: Igor Modic

Velike produkcije pogosto zahtevajo več let priprav in usklajevanj. »Bolj komplicirana ko je stvar, več časa potrebuješ. Včasih tudi pet let. Preden pripeljemo neko produkcijo, jo moramo najprej videti, oceniti umetniški in logistični potencial, preveriti proračun. Šele potem se lahko dogovorimo za izvedbo.« V svoji dvojni vlogi še naprej uresničuje vizijo festivala, ki ni le manifestacija kulture, ampak izraz življenjskega stila, vrednot in lepote človeškega ustvarjanja. »Ker je to delo hkrati naporno in čudovito. In ker kultura nikoli ne sme biti samoumevna. Potruditi se moramo zanjo – vsako leto znova,« pove. Festival Ljubljana ni zgolj seznam dogodkov – je umetniško doživetje, ki v občinstvu vzbuja občutke, odpira prostor za refleksijo in združuje ljudi v trenutkih, ki ostanejo. Letos ta občutek povzdiguje tudi komunikacijska kampanja. »Naš slogan Doživeti več nagovarja točno to – da je Festival Ljubljana nekaj, kar moraš začutiti. Ne samo gledati, ne samo poslušati. Doživeti. In mislim, da nam to uspeva že dolga leta, zdaj pa gremo še korak dlje,« sklene Brlek. Pod njegovim vodstvom je festival zrasel v mednarodno priznano platformo vrhunskih umetniških dogodkov, a obenem ostal zvest strasti do umetnosti in vere v njeno moč. Festival Ljubljana ni le kulturni vrhunec poletja – je izkušnja, ki nas plemeniti in ostaja z nami še dolgo po tem, ko utihne zadnji ton.