Vulkanski izbruh na neznani tropski lokaciji okoli leta 1345 naj bi bil kriv za verižno reakcijo, ki je povzročila najsmrtonosnejšo pandemijo v Evropi: kugo, črno smrt.
Izbruh je privedel do vrste dogodkov, ki so bolezen prinesli v srednjeveško Evropo. Pepel in plini vulkanskega izbruha so, pravijo znanstveniki, povzročili padec temperature in slabo letino. Da bi preprečile lakoto, so bile gosto naseljene italijanske mestne države prisiljene uvažati žito z območij okoli Črnega morja – s tem pa so v Evropo prinesli tudi bolhe, ki so prenašale kugo. Kombinacija podnebnega šoka, lakote in trgovine je opomnik, kako se lahko bolezni pojavijo in širijo v globaliziranem in toplejšem svetu, menijo strokovnjaki. »Čeprav se zdi sovpadanje dejavnikov, ki so vodili v črno smrt, redko, bo v globaliziranem svetu verjetnost, da se bodo zaradi podnebnih sprememb pojavile zoonoze in se razvile v pandemije, večja,« je dejal dr. Ulf Büntgen z Univerze v Cambridgeu. »Glede na naše nedavne izkušnje s covidom-19 je to še posebno pomembno,« je pristavil.

Kugo povzroča bakterija Yersinia pestis. FOTO: Dr_microbe/Getty Images
Trgovanje z bakterijo
Črna smrt je po Evropi kosila v letih 1348 in 1349 in zahtevala približno 50 milijonov življenj, polovico takratnega prebivalstva stare celine; velja za eno najbolj smrtonosnih bakterijskih okužb v človeški zgodovini. Bolezen povzroča bakterija Yersinia pestis, ki so jo širile podgane in bolhe. Kje se je epidemija začela, ni povsem jasno, prinesli naj bi jo popotniki in trgovci po osrednjeazijski Svilni poti, menijo znanstveniki, ki so raziskovali zaporedje dogodkov, ki so bolezen prinesli v Evropo – in ubili milijone ljudi. Raziskovalci z Univerze v Cambridgeu in Leibnizovega inštituta za zgodovino in kulturo vzhodne Evrope (GWZO) v Leipzigu so zdaj, verjamejo, zapolnili manjkajoči del sestavljanke: pomagali so si z drevesnimi letnicami. Ugotovili so, da je vulkanska aktivnost okoli leta 1345 za nekaj let povzročila strm padec temperature, vulkanski pepel in plini so blokirali sončno svetlobo, zaradi česar v Sredozemlju ni bilo dovolj pridelka. Italijanske mestne države so začele trgovati s proizvajalci žita okoli Črnega morja in nevede smrtonosni bakteriji omogočile pot v Evropo.
Pandemija kuge je v 14. stoletju ubila od 25 do 50 milijonov ljudi.
Dr. Martin Bauch, zgodovinar, ki se ukvarja tudi s srednjeveškimi epidemijami, iz GWZO, je dejal, da so se podnebni dogodki ujeli z zapletenim sistemom prehranske varnosti in povzročili popolno nevihto. »Več kot stoletje so te močne italijanske mestne države vzpostavljale trgovinske poti med Sredozemljem in Črnim morjem ter aktivirale učinkovit sistem za preprečevanje lakote. A prav to je vodilo v še večjo katastrofo.«

Prve primere kuge pri ljudeh so v Benetkah zabeležili le nekaj tednov po prihodu zadnjih ladij z žitom. FOTO: Syahrir Maulana/Getty Images
Prve primere kuge pri ljudeh so v Benetkah zabeležili le nekaj tednov po prihodu zadnjih ladij z žitom, bolezen pa se je hitro razširila po Evropi. Več dejavnikov je bilo, ki so se poklopili. In če bi katerega koli odvzeli, se to ne bi zgodilo, pravijo znanstveniki.