Doprsni kip je delo Michelangela

Marmorni doprsni kip, ki je stoletja stal v eni od rimskih bazilik, so na podlagi preiskave, ki je temeljila na dokumentih, po skoraj 200 letih ponovno pripisali Michelangelu, renesančnemu geniju, ki je eden najbolj posnemovanih umetnikov na svetu.

Kip, ki prikazuje Kristusa Odrešenika in stoji v baziliki Sant Agnese fuori le mura (sveta Agnes zunaj obzidja), so do začetka 19. stoletja pripisovali Michelangelu, potem pa je izgubil povezavo z renesančnim mojstrom in je ostal brez avtorja – do danes. Italijanska raziskovalka Valentina Salerno je kip ponovno pripisala toskanskemu umetniku. »Tukaj živimo od leta 1412 in monumentalni kompleks Sant'Agnese vedno skriva presenečenja – to je eno izmed njih,« je povedal Franco Bergamin iz reda lateranskih kanonikov.

Po 200 letih so mu ga ponovno pripisali. FOTO: Filippo Monteforte/Afp

Raziskava Salernove ne temelji le na analizi sloga, pač pa tudi na dolgotrajnem arhivskem delu, opira se na notarske zapise, posmrtne popise in korespondenco, povezano z Michelangelovimi zadnjimi leti v Rimu. »Nisem umetnostna zgodovinarka – pravzaprav nimam niti univerzitetne diplome –, moč moje raziskave temelji na zanašanju na javne arhivske dokumente,« je dejala.

Soba z več ključi

Michelangelo, ki je živel do 88. leta, je v poznejših letih življenja sistematično uničeval dela, je veljalo dolga leta, a dokumenti temu nasprotujejo. Viri namreč kažejo, da so risbe, študije in nekatere marmorne skulpture po umetnikovi smrti prešli v roke zaupanja vrednih posameznikov.

»Po Michelangelovi smrti je vsak želel imeti nekaj od mojstra. Toda umetnik je skrbno zasnoval prenos gradiva, ki ga je imel v lasti, da bi svojo umetnost lahko predal svojim učencem in s tem prihodnjim generacijam,« je dejala Salernova. En dokument se nanaša na zaklenjeno sobo, dostopno le s tremi ključi, ki so jih imeli trije različni mojstrovi učenci, v kateri so zavarovali dragoceno gradivo. Raziskava je razkrila diskretno mrežo, prek katere so dela, ki naj ne bi imela avtorja, premaknili v verske ustanove in skladišča, namesto da bi se znašla na umetniškem trgu. Zdi se, da je bil tudi doprsni kip Sant'Agnese del tega procesa.

Marmorni kip, ki stoji v rimski baziliki, so pripisali Michelangelu. FOTO: Filippo Monteforte/Afp

Sicer pa Salernova ni prva, ki trdi, da je kip delo Michelangela. Leta 1996 je strokovnjak za Michelangela William Wallace napisal članek o dobro dokumentirani zgodovini napačnega pripisovanja del Michelangelu. V njem je citiral francoskega avtorja Stendhala iz 19. stoletja, ki je zapisal, da so v cerkvi Sant'Agnese »opazili glavo odrešenika, za katero bi prisegel, da je Michelangelova«. Salernova pravi, da več dokumentov v prvih nekaj sto letih po Michelangelovi smrti delo pravilno pripisuje umetniku, dokler ni tega leta 1984 neka znanstvenica ovrgla, in od takrat je ostala napačno pripisana.

Ti novi podatki bodo osnova za širši proces določanja avtorstva, katerega cilj je postopno vračati pozabljena dela v Michelangelove roke in predstaviti ugotovitve mednarodni znanstveni skupnosti.

Wallace pravi, da je metodologija Salernove dobra, dodaja, da v Evropi obstaja močna tradicija neakreditiranih raziskovalcev, ki opravljajo solidno delo. Strinja se z njeno tezo, da Michelangelo ni uničil svojih del v ognju, kar je bilo takrat splošno prepričanje, pač pa jih je zaupal svojim učencem, da bi dokončali njegove projekte. Ne strinja se z idejo, da je bilo veliko mojstrovih del skritih, češ da v zadnjih letih svojega življenja ni veliko ustvarjal.

Beli kip zdaj stoji na oltarju v stranski kapeli bazilike in je zaščiten z alarmnim sistemom.

Michelangelo Buonarroti, ki je živel med letoma 1475 in 1564, je ustvaril nekaj najspektakularnejših renesančnih del: impozantni kip Davida v Firencah in nežno Pieto v baziliki sv. Petra, strop Sikstinske kapele in fresko Zadnja sodba za oltarjem kapele. Mimogrede: skico stopala, ki so jo tudi pripisali Michelangelu (čeprav so jo nekateri izpodbijali kot kopijo), so nedavno na dražbi hiše Christie's prodali za 27,2 milijona dolarjev. U. S.