Komentar Primoža Kališnika: Edini član ZSMS v Bibliji

Čas pred božičem je prelep, da bi ga kalila resnica o blatni poti naše civilizacije. Pot je ista za vse, ne glede na namene, in vsakogar umaže. Rek, da je pomembna pot in ne cilj, je star kot Homer in Lao Zi: Odisej se oblikuje na dolgi poti domov, ne v pristanku, taoizem pa uči, da so cilji le sence in da resnica živi v koraku.

Tudi Sveto pismo vidi življenje kot pot, po kateri bog hodi z ljudmi. A dediči teh misli – Grki, Kitajci, Izraelci, Američani – so pozabili nanjo; njih zanima le cilj, zato smo šli vsak na svojo pot.

Blatna je za vse ljudi, tudi za one, ki so razumeli Homerja in Lao Zija ter Sveto pismo tako, kot je napisano v navodilih za uporabo teh misli.

Miklavž, Božiček in dedek Mraz prinesejo marsikaj, samo pameti in miru ne.

To bi bil čudež.

Od vseh biznisov so čudeži najdražji, in zato se ne čuditi, če bo slovenski zet naslednje leto dobil nagrado za mir.

Dobil jo bo, če bo uredil dovolj poslov za peščico svojih rojakov, ki trgujejo z redkimi zemljami, nafto in orožjem.

Treba je brati Sveto pismo, dragi ateisti, da boste razumeli, kako nenavadni narodi so lahko najhujši fašisti.

Še dobro, da je vse to daleč od nas.

Pri nas so v decembru najbolj pomembne pižame. Imamo klovna in pajaca – in pajaci so vedno odeti v pižame.

Ta človek si je res naredil življenje po svoji podobi.

In zato mi je všeč.

Naš Borči je svetopisemski lik, ki združuje tri hebrejske modele par excellence, ki so bili pri svojih nekako tudi predsedniki: Jakoba (Izraela), Samsona in Salomona.

V Svetem pismu najdemo te tri like, ki jih drugi pogosto slavijo, njihov egoizem pa dolgo ostane skrit.

Jakob si z zvijačo vzame, kar želi, a njegovi bližnji to vidijo kot Božji načrt in ne kot sebičnost; šele dolga pot ga spremeni.

Samson svojo moč uporablja impulzivno in zase, a ljudstvo ga kljub temu časti kot osvoboditelja.

Salomon pa modrost spremeni v veličino, gradi za lastno slavo, a ostane spoštovan kot najmodrejši kralj.

Ti trije kažejo, da se največji egoisti včasih skrivajo prav med tistimi, ki jih drugi najbolj občudujejo.

Težava Slovencev je, da bivšega predsednika ne razumemo kot svetopisemskega lika.

Morda zato, ker je v pižami, oni trije pa so ga biksali v spalnih srajcah.

Zgodovinsko gledano so torej vsi trije svetopisemski modeli trdno v jedru hebrejskega naroda, kar jih povezuje z našim Borčijem, ki ga morda tudi še dolgo ne bo pozabil nihče.

On je namreč edini član Zveze socialistične mladine Slovenije, ki spada v Sveto pismo — kar je po moje pravi božji načrt.

Pot je ista za vse, ne glede na namene, in vsakogar umaže. FOTO: Ysuel/Getty Images

Čeprav pravijo, da so čudna pota Gospodova, tega ne bi smeli mešati s pomembnostjo poti z začetka tega zapisa, saj je našega junaka mikal le cilj: da se znajde v pižami in z blondinko na joški.

Tako oče naroda postane tako rekoč dojilja.

Vedno sem se spraševal, kaj se zgodi z ljudmi, ko osvojijo svoje cilje – od tam namreč ni več poti naprej.

Ampak, a ne, to je moj problem; takih po poti itak ne zanima.

V resnici moram mojim trem popotnikom v času – Miklavžu, Božičku in dedku Mrazu – pisati za tri različne pižame.

In da vsako prinese Marija Pomočnica druge barve las.

No, da ne bo pomote ali pohote. Ne v moji zgodbi.

Marija Pomočnica je eden od Marijinih nazivov v katoliški tradiciji. Nanaša se na Marijo kot tisto, ki posreduje, varuje, tolaži in spremlja vernike v stiski – tako osebni kot skupnostni.

Gre za ime, ki poudarja Marijino materinsko skrb in pomoč na življenjski poti, zlasti tam, kjer človek sam ne zmore.

Zato verjamem, da bo nekdanjemu prezidentu za praznike prinesla nekaj, kar bo bolj toplo.

Da ga ne bo zeblo.

Recimo v glavo – z zunanje strani, jasno; znotraj človeka, ki je končno na cilju, po moje ne more več zebsti.

Zebe vedno le nas popotnike.

Verjetno zato, ker naš cilj ni toplotna črpalka, pač pa toplota kot taka.

Jakob (Izrael), Samson in Salomon so bili fejst pobje, a so se vsi največ časa brigali samo zase.

In mi imamo enega, ki je za tri svetopisemske skupaj.

Za fanta pa bo treba poskrbeti, a ne?

Pot je bila tako blatna, da mu je zameglila pogled in je zgrešil cilj.

Kot bi ostal izven konteksta: brez poti in brez cilja.

Človek pa – človek pa ostaja isti: malo Bog, malo bedak.