Če bi se nadaljeval trend iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je tudi v Sloveniji vzniknila velika seksualna revolucija, s katero je prišla osvoboditev od tradicionalnih norm, bi dandanes živeli v najbolj razuzdanem obdobju v zgodovini človeštva. A širjenje seksualizacije se je že zdavnaj ustavilo in se iz dejanskega življenja preselilo na splet.

Raziskave namreč kažejo, da sta povprečna Slovenec in Slovenka med rjuhami pravzaprav zelo zmerna, da nista niti pretirano razuzdana niti zelo zadržana, da v povprečju seksata enkrat na teden, večinoma v stalnih partnerskih zvezah, in da se vse več intime deli prek zaslonov oz. se seli nanje.

Povprečna Slovenec in Slovenka seksata enkrat na teden. FOTO: Gpointstudio/Getty Images

Zato je dandanes hitro in vsem dostopnih seksualnih vsebin na spletu več kot kdaj prej, dejanske spolnosti v resničnem življenju pa je vse manj. Mladi v povprečju seksajo celo precej manj, kot so njihovi starši. »Strokovnjaki opažajo, da mlajše generacije v povprečju ne seksajo nujno več toliko, kot so starejše. Nekatere mednarodne raziskave celo kažejo upad spolne aktivnosti pri mladih. Večina Slovenk in Slovencev poroča o spolnih odnosih od nekajkrat na mesec do nekajkrat na teden,« razloži dr. Alja Fabjan, integrativna psihoterapevtka in doktorica zakonske in družinske terapije, ki se med drugim strokovno ukvarja s področji spolnosti, partnerskih odnosov in družinske dinamike.

Enkrat na teden

Zadnjo veliko nacionalno raziskavo o spolnem vedenju Slovenk in Slovencev je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v letih 2016 in 2017, vanjo je bilo vključenih 1929 oseb. Rezultati so pokazali, da imajo tako moški kot ženske v povprečju spolne odnose štirikrat na mesec, torej enkrat na teden, pri tem so bili moški pri prvem spolnem odnosu v povprečju stari 17, ženske pa 18 let. Pred 15. letom je imel prvi spolni odnos vsak dvajseti.

Med mladimi jih ima vse več težave z erektilno disfunkcijo in orgazmom. FOTO: Tom Merton/Getty Images

V času zakonskih priročnikov in časopisnih rubrik s seksualnimi nasveti je veljalo skoraj nepisano pravilo, da zdrav in najbolj zadovoljiv partnerski odnos pomeni spolnost od dva- do trikrat na teden. V osemdesetih in devetdesetih letih je bila takšna pogostost skoraj zlati standard uspešne zveze, današnji tempo življenja in digitalni svet pa sta očitno postavila intimnost v drugačen ritem.

Generacijski obrat

Pri vprašanju pogostosti spolnih odnosov dr. Fabjanova poudarja, da je nemogoče enoznačno določiti, kaj je pogosto in kaj premalo. »Pomembneje od same pogostosti je vprašanje zadovoljstva in kakovosti odnosa, da se partnerja v odnosu vsaj približno ujemata glede želja, potreb in pričakovanj ter da sta posledično s svojim intimnim življenjem zadovoljna. Prav tako je težko reči, katera generacija ima bolj zadovoljivo spolnost ali več težav. Starejše generacije o spolnosti pogosto govorijo precej manj odkrito, zato je težav verjetno več, kot jih zaznamo.«

Generacijski obrat med tako imenovanima generacijama Z in X je več kot očitno povzročil vpliv tehnologije na vse ravni življenja, tudi na spolnost. Če je generacija X, v katero se uvrščajo rojeni približno od 1965. do 1980., odraščala v analognem svetu brez interneta in na skrivaj listala erotične revije ter brala Zaupne besede v Anteni in Janino rubriko legendarnega seksologa in psihiatra dr. Marijana Košička, pionirja seksualnih nasvetov o spolnih odnosih, samozadovoljevanju in homoseksualnosti, je generacija Z, rojena med letoma 1997 in 2012, odrasla s pametnim telefonom v roki, spolnost pa spoznava predvsem prek zaslonov, kjer je eksplicitna vsebina oddaljena le en klik.

Predigra s telefonom

Prav z novimi tehnologijami je povezana ena največjih sprememb zadnjih let, in to je pojav sekstinga, zapeljevanja in vzburjanja prek telefona. Seksting ni le pošiljanje ali izmenjava erotičnih oziroma spolno obarvanih sporočil, fotografij ali videov prek telefona, ampak pomeni tudi, da se je vloga telefona v spolnosti razširila na spolni pripomoček za vzburjanje oziroma vzbujanje spolne želje prek digitalnih vsebin ali pripravo na spolnost.

Zapeljevanje prek telefona je postalo povsem običajno. FOTO: Grinvalds/Getty Images

Kot je pokazala spletna raziskava Seks in Slovenci 2025, ki so jo izvedli pri portalu urgenca.com, delu spoznavnega portala Ona-On, so pametni telefoni postali »ključni pripomoček za draženje domišljije«. Kar 64 odstotkov vprašanih pravi, da za ogrevanje za spolni odnos najraje posežejo prav po mobilnem telefonu. Ta raziskava je pokazala še, da ima tretjina uporabnikov portala, ki so odgovarjali na anketna vprašanja, spolne odnose večkrat na teden, a da kar 72 odstotkov moških in 54 odstotkov žensk hrepeni po še več seksa.

Več težav z doseganjem orgazma

»V zadnjih dveh desetletjih je spolnost postala bolj odprta tema, hkrati pa močno povezana s pritiski, primerjanjem in potrebo po potrditvi, predvsem zaradi družbenih omrežij, pornografije in aplikacij za zmenke, ki se pogosto tretirajo (ali pa nekatere to dejansko postajajo) kot aplikacije, prek katerih se dogovoriš za spolni stik, s čimer se spolnost razvrednoti. Pri mladih je spolnost pogosto tudi prostor dokazovanja lastne privlačnosti in uspešnosti,« opozarja dr. Alja Fabjan. Opaža, da mlajše generacije na aplikacijah za zmenke pogosto niso zaradi tega, ker bi si želeli partnerstva, ampak zaradi potrditve in občutka zaželenosti. »Pogosto si s spolnostjo želijo tudi prislužiti ljubezen, kar so zelo boleče izkušnje.«

Seks se je že zdavnaj preselil na splet. FOTO: Pongsakornjun/Getty Images

Odprt pogovor o spolnosti po njenem mnenju tudi med mladimi še vedno ostaja precejšen tabu, a da mladi ob težavah pri spolnosti vseeno pogosteje od starejših generacij poiščejo pomoč strokovnjaka. »Ob tem strokovnjaki opažamo porast težav na področju spolnega funkcioniranja, kot so erektilne motnje pri moških ter težave z doseganjem orgazma in spolnim vzburjenjem pri ženskah, sploh pri mladih. V ozadju so pritiski, nerealna pričakovanja, občutek, da bi se morali tudi na tem področju nadpovprečno izkazati. Za kakovostno spolnost sta pač pomembna sproščenost, občutek varnosti v odnosu ter povezanost s partnerjem, česar pa v sodobnem, hitrem in storilnostno usmerjenem načinu življenja pogosto primanjkuje.«

Starejši bolj zadovoljni

Zelo zanimiva je tudi povezava med pogostostjo seksa in zadovoljstvom v različnih generacijah. Medtem ko lahko za mlade trdimo, da manj seksa prinaša več težav, za generacije nad 50 let velja obratno – manj seksa in več sreče. Raziskave namreč kažejo, da je najbolj spolno aktivna generacija, to je med 30 in 50 leti, zaradi množice obveznosti, stresa in utrujenosti, manj zadovoljna s svojim spolnim življenjem, petdesetinvečletniki pa so ob manj pogosti spolnosti pogosto veliko bolj zadovoljni od mlajših generacij. Zatorej zagotovo ne moremo trditi, kar se je trdilo v preteklosti, da več seksa prinaša več sreče.

Dr. Alja Fabjan: »Pomembneje od same pogostosti je vprašanje zadovoljstva.« FOTO: Črt Piksi

Da to drži in ne velja le za starejše, potrjujeta dve raziskavi. V prvi, objavljeni v reviji Social Psychological and Personality Science, se je izkazalo, da so pari, ki imajo odnose približno enkrat na teden, najsrečnejši, njihovo zadovoljstvo v zvezi pa se ni prav nič povečevalo, če so jih imeli pogosteje. Tako kaže tudi študija Univerze Carnegie Mellon: sreča parov, ki so jim naročili, naj povečajo pogostost odnosov, se je dejansko zmanjšala.