V naslednjih tednih in mesecih bomo veliko slišali o vremenskem fenomenu oziroma občasnem pojavu, ki ga popularno imenujejo deček ali fantiček, el niño v izvirniku. Vremenoslovci in strokovnjaki za okolje opozarjajo, da se v Tihem oceanu na območju ekvatorja ustvarjajo razmere, ki bi lahko pripeljale do oblikovanja super el niña, ki bo v pozni jeseni in naslednjo zimo po vsej verjetnostni močno vplival na vremenske razmere po vsem svetu.

V Svetovni meteorološki organizaciji (WMO) pri Organizaciji združenih narodov ocenjujejo, da bodo do konca junija že natančno vedeli, kako močan bo ta naravni klimatski fenomen, ki drastično preoblikuje globalne vzorce vetrov in padavin. Na to namreč nakazujejo zadnje meritve temperatur morske vode ob ekvatorju v Tihem oceanu. »Temperaturne anomalije, ki jih trenutno beležimo, so izjemno izrazite,« je pred dnevi novinarjem pojasnjeval Peter van Rensch, podnebni znanstvenik z avstralske Univerze Monash. »Razmere, ki smo jim priča, močno spominjajo na dogajanje v letih 1997 in 1998, ki velja za najmočnejši zabeležen el niño v zgodovini.«

El niño ali južna osilacija, kot ga imenujejo v znanstvenih krogih, je opredeljen kot dolgotrajnejši odklon temperature na morski gladini, in sicer za več kot pol stopinje Celzija od dolgoletnega povprečja. Strokovnjaki se bojijo, da bi temperaturni odklon letošnjega dečka znašal več kot dve stopinji Celzija in imel posledično velikanski vpliv na podnebje po svetu. Zato naj bi ga označevali kot super el niño.

Med pojavom el niña je na površju Tihega oceana v okolici ekvatorja mogoče videti krožne tokove zraka, ki prenašajo segreto vodo in zrak proti vzhodu. Zato ima vzhodni del Pacifika ob pojavu dečka toplejše in bolj vlažno podnebje, vlaga, ki pri tem nastaja, pa se pogosto spreminja v tajfune in tropske viharje. Zaradi tega je lahko gladina oceana višja tudi do 60 centimetrov. El niño se pojavi na od dve do sedem let, ko se ob obali Južne Amerike na površje dvignejo tople vode, se razširijo po oceanu in v ozračje potisnejo velike količine toplote. Rekordno topla leta so običajno leto po močnem vplivu el niña.

Spremljajo ga tudi hudi nalivi ter poplave. FOTO: REUTERS

Strokovnjaki pravijo, da so prvi znaki prihajajočega dečka dvig zračnega tlaka nad Indijskim oceanom, Indonezijo in Avstralijo, hkrati pa padec tlaka nad Tahitijem in drugimi deli srednjega in vzhodnega Pacifika. Značilno je tudi zmanjšanje moči vetrov v južnem Tihem oceanu, v bližini obal Peruja se začnejo oblikovati območja toplejšega zraka, zato začne deževati tudi v perujskih puščavah.

Poleg dečka obstaja tudi el niña, deklica, ki je ravno nasproten pojav. Deklica namreč prinaša nizke temperature vode v vzhodnem ekvatorialnem Pacifiku in prav tako vpliva na podnebne pojave po svetu.

Vremenski ekstremi

Strokovnjaki ameriške Nacionalne uprave za oceane in atmosfero (NOAA) pravijo, da obstaja več kot 75-odstotna verjetnost, da bo najnovejši vrhunec el niña zelo močan, saj so že v začetku maja zabeležili dvig temperature v ekvatorialnem Tihem oceanu za pol stopinje nad povprečjem. Pričakujejo, da se bo ta meja do konca meseca, skoraj zagotovo pa junija, dvignila proti dvema stopinjama Celzija, ko lahko, kot so povedali strokovnjaki NOAA za ameriško medijsko hišo CNN, govorimo o zelo močnem ali celo super el niñu. Poleti in jeseni se bo deček v Pacifiku še krepil, verjetnost, da bo trajal vso zimo, je že 96-odstotna.

Takšna napoved znanstvenikov je posledica dejstva, da se je v zadnjih tednih v globinah osrednjega in vzhodnega ekvatorialnega Pacifika nabrala ogromna količina tople vode. Ta se bo sčasoma dvignila na površje, sprožila el niña in ga še naprej krepila.

Nekateri običajno zanesljivi računalniški modeli nakazujejo, da bi lahko bil letošnji pojav celo najmočnejši doslej. Po podatkih NOAA je nazadnje super el niño udaril v letih 2015 in 2016, ko so se po svetu vrstili številni vremenski ekstremi in rekordno visoke temperature. V večini sveta, zlasti v Južni Ameriki, na Karibih, v Indoneziji in Avstraliji, so se takrat soočali ali z rekordnimi padavinami in poplavami ali z veliko sušo in obsežnimi požari.

V sušnih predelih niso redki gozdni požari. FOTO: Fred Greaves/Reuters

Močnejši pogosto povzroča uničujoče nevihte v Karibih in tropskem Atlantiku, kar pomeni manj tropskih neviht in orkanov. Nasprotno je v osrednjem in vzhodnem Tihem oceanu, kjer bi lahko povzročil več tropskih groženj za Havaje in jugozahod ZDA. Severna Amerika bi lahko največji vpliv čutila pozimi. Od severa ZDA do zahodne Kanade in Aljaske bi lahko imeli toplejšo zimo od povprečja, južni del ZDA pa je ob pojavu pogosto bolj moker in hladnejši. V Indiji in jugovzhodni Aziji deček v poletnem času vpliva na manj monsunskega dežja. Na Karibih se pogosto pojavlja ekstremna suša. Za dele južne in vzhodne Azije so v obdobju el niña značilne tople in suhe zime. V jugovzhodni Afriki bi se lahko poleti povečale sušne razmere.

Posledice so torej lahko zelo različne: od suš, vročinskih valov in večje nevarnosti požarov do obilnih padavin in poplav. El niño pospeši naraščanje povprečne temperature povsod po svetu, kar dodatno vpliva na podnebne spremembe. Zato se ne čudimo, če bo pozimi tudi v Evropi in pri nas ali preveč ali pa izjemno malo padavin.