Glasba za tiste, ki si upajo slišati več

Kot umetniški vodja ansambla Ensemble Dissonance orisuje svojo umetniško vizijo v zvočni krajini, kjer se preteklost in sodobnost zlivata v nekaj povsem novega. Festival Ljubljana koncerte Ensemble Dissonance redno uvršča v svoje programe, in letos bo v sklopu 73. Ljubljana Festivala ansambel nastopil kar trikrat: najprej 30. julija z razprodanimi Španskimi romancami v Križankah v sodelovanju z Makom Grgićem, nato 4. avgusta z ambicioznim večerom Concerto Grosso v Slovenski filharmoniji pod taktirko Dmitrija Sitkoveckega, 14. avgusta pa bo oder v Križankah ponovno zavzel Mahler v Ljubljani – koncert, ki skozi komorne priredbe ustvarja intimen dialog z velikim skladateljem. Tokratna pripoved razkriva njegov pogled na sodelovanja z mednarodnimi umetniki, na vztrajnost v iskanju vsebinskih presežkov in na neustavljivo radovednost, ki žene naprej. Zgodba je intimen uvid v proces, kjer se umetnost ne konča z zadnjim tonom, temveč se zares začne tam, kjer si upaš poslušati drugače. Ko se s Klemnom dobiva v znamenitih Križankah, pove, da je letošnjo sezono začel precej intenzivno. Čeprav bi si človek mislil, da si bo po tako burnem obdobju privoščil nekaj počitka, njegov odziv pove vse: »Aaah! Ne bi o tem …« Februarja je bil v Los Angelesu med gosti podelitve grammyjev, ki ga je navdušila s svojim bliščem. »Nekaj dni pred dogodkom in po njem so se zvrstili sprejemi in prireditve v organizaciji založb, producentov in izvajalcev, tako da je bil moj urnik ves teden natrpan z obiski teh prireditev, pa tudi z individualnimi sestanki s producenti in glasbeniki, ki sem jih spoznal v toku prireditev.«

Nominacija odprla številna vrata

V pogovoru se dotakneva velikega uspeha, ki ga je ansambel skupaj s kitaristom Makom Grgićem dosegel z nominacijo za nagrado grammy – prvo tovrstno priznanje za slovenski ansambel v tej kategoriji. »Z Makom sodelujeva že skoraj deset let. Z ansamblom, tako v zasedbi godalnega kvarteta kot godalnega ansambla, smo izvedli celo vrsto koncertov po Sloveniji in tujini ter posneli skladbe sodobnih slovenskih skladateljev in skladbe iz železnega repertoarja skladb za kitaro in godala. Nominacija albuma Entourer za nagrado grammy naju je seveda izjemno razveselila, saj gre za prvi v celoti slovenski album, ki je bil nominiran za to prestižno nagrado. Slovenski izvajalci, slovenski skladatelji, slovenska produkcija in postprodukcija in slovenska založba, Zavod Dissonance. Z albumom smo konkurirali v zelo zahtevni kategoriji klasične instrumentalne glasbe, z velikimi svetovnimi glasbenimi imeni in močnimi založbami. Album je deležen izjemnega zanimanja doma in v tujini, tako da bodo po koncertu na Ljubljana Festivalu v naslednji sezoni sledili koncerti doma in v tujini.«

Nominacija je ansamblu odprla številna vrata, vendar, kot pravi, jih ni ujela nepripravljene: »Z nominacijo za prestižno nagrado grammy smo predvsem vzbudili veliko zanimanje informativnih in strokovnih medijev doma in v tujini, album je bil deležen visokih ocen na različnih glasbenih platformah, kjer recenzirajo izbrane fonograme, ter producentov koncertov doma in v tujini, tako da se nam poleg koncertov v Sloveniji obetajo tudi gostovanja in turneje izven Evrope.«

S projektom so želeli dati prostor sodobnim slovenskim skladateljem, kar Hvala lepo povzame z odlomkom iz spremne knjižice albuma Entourer: »Ni naključje, da je diskografski prvenec kitarista Maka Grgića in slovenske instrumentalne zasedbe Ensemble Dissonance posvečen glasbi slovenskih skladateljev. Oba protagonista izvedb na pričujoči zgoščenki namreč v svoj obsežni in raznovrstni repertoar redno vključujeta tudi skladbe slovenskih avtorjev, zlasti sodobnih … Nismo otoki, obkroženi z morjem. Obkrožajo nas drugi in mi obkrožamo druge. To je skupno sporočilo skladbe Entourer in pričujoče istoimenske zgoščenke.«

Radovednost v glasbi in življenju

Čeprav je Hvala pogosto v ozadju, ima kot aranžer pomembno vlogo, kar potrjuje tudi priredba Kasapskega ora, ki jo bodo izvedli na Španskih romancah. »Kasapsko oro je ena od številnih makedonskih skladb, ki sem jih priredil za godalni ansambel. Zame je posebno zanimiva, ker v nasprotju z drugimi makedonskimi narodnimi skladbami ves čas poteka v 'pravilnem' štiričetrtinskem ritmu in metrumu. Za predlogo sem vzel posnetek koncerta, ki ga izvajajo Vlatko Stefanovski, Miroslav Tadič in Teodosi Spasov, s katerimi sem sodeloval pri mojih projektih Fire&Ice, Balkan fever in Skrivnostni zvoki Bolgarije. Zaradi kontinuiranega ritma in metruma ima skladba skoraj meditativen značaj.«

Njihov skupni projekt z Grgićem, Španska romanca, je bil hitro razprodan, kar ga ni presenetilo: »Zagotovo je k temu prispevala tudi nominacija za grammyja, dodati pa je treba zelo atraktiven program, ki vključuje znameniti koncert Aranjuez Joaquina Rodriga in skladbo Balkanska suita Leona Firšta, ki je na albumu Entourer. Tako s tem koncertom na nek način predstavljamo tudi album. Z Makom se pri snovanju programskih konceptov neverjetno dobro ujameva, zato sem vesel, da se najina skupna umetniška pot nadaljuje in razvija.« Kot ključ do uspešnega sodelovanja z Grgićem Hvala izpostavlja predvsem skupno radovednost: »Mislim, da je biti radoveden najbolj pomembno tudi v življenju nasploh in oba z Makom sva radovedna tako v glasbi kot v življenju. Čutim, da je to najin najpomembnejši skupni imenovalec, ki je pogoj za vse druge, kot so entuziazem, ambicioznost in vztrajnost.«

Danica Lovenjak in Klemen Hvala FOTO: IGOR MODIC

Med večjimi projekti na letošnjem Ljubljana Festivalu posebej omenja Concerto grosso št. 1 Alfreda Schnittkeja: »To je izjemna kompozicija, prežeta z intenzivnostjo, meditativnostjo in neverjetnim zvočnim koloritom, zato smo po njej naslovili celoten koncert. Kot solista bosta nastopila violinista Benjamin Ziervogel in Janez Podlesek, ki sta tudi stalna koncertna mojstra ansambla. Godalnemu ansamblu se bo pridružil pianist Urban Stanič, ansambel pa bo vodil legendarni violinist, dirigent in aranžer Dmitri Sitkovecki. Ensemble Dissonance praviloma v svoje koncertne sporede uvršča tudi skladbe sodobnih skladateljev. Čeprav je Concerto grosso št. 1 že dolgo del železnega repertoarja violinistov in komornih ansamblov, bi si želel, da ga slišijo tudi tisti ljubitelji klasične glasbe, ki nad sodobno glasbo niso najbolj navdušeni. Prepričan sem, da bodo, ko ga bodo slišali, spremenili svoje mnenje.«

Zaradi glasbe svet lepši

Posebno poglavje njihovega umetniškega dela je sodelovanje z Dmitrijem Sitkoveckim, ki je po njegovem mnenju ena največjih živečih glasbenih osebnosti: »Kot violinist in dirigent gostuje po vsem svetu, vodi svoj ansambel New European Strings, piše priredbe, izvaja masterclasse in je stalni član žirij največjih mednarodnih glasbenih tekmovanj. Kljub izjemno natrpanemu urniku vedno najde čas za sodelovanja z Ensemble Dissonance, za kar smo mu zelo hvaležni.« Hvala ga je še posebno vzljubil zaradi širokega obzorja in smisla za humor: »Sitkovecki je izjemen kozmopolit, izobražen, načitan … Zato so najini pogovori, ki jih vedno začini z anekdotami in šalami, tudi izven sveta glasbe zanimivi in plodni. Edino, kar naju ne druži, je nogomet,« se nasmeji.

Eden izmed projektov, ki se jih je letos znova lotil kot umetniški vodja, je Mahler v Ljubljani, ki mu odpira prostor za žanrske in estetske premike. »Koncert, ki ga pod naslovom Mahler v Ljubljani izvajamo letos četrtič, želi s komornimi inačicami njegovih del privabiti ljubitelje njegove glasbe ter jih spomniti, da je Gustav Mahler svojo dirigentsko kariero začel v Ljubljani. Koncert bo vodil dirigent Jonathan Stockhammer, ki je reden gost dirigent ansambla pri izvedbi koncertov Mahler v Ljubljani, enako zavzeto se posveča tudi sodobni, avantgardni glasbi. Zato je z veseljem sprejel predlog, da poleg Mahlerjevih pesmi z naslovom Dečkov čudežni rog izvedemo tudi skladbo Vita Žuraja Knjiga teles. To skladbo sem 2018. naročil Vitu, ga povezal s pesnikom Alešem Štegrom in skupaj sta ustvarila skladbo za sopran in komorni ansambel. Zapela bo Nika Gorič, ki se ji bo pri izvedbi Mahlerjevih pesmi pridružil baritonist Jaka Mihelač.«

Klemen ostaja zavezan glasbi, ki nagovarja drugače, njegovo umetniško delo ga vedno znova izpolnjuje. »Izjemni glasbeniki Ensemble Dissonance, vrhunski domači in tuji umetniki, s katerimi sodelujem, skladatelji, mladi glasbeni ustvarjalci in poustvarjalci, producenti doma in v tujini, navdušeno občinstvo po koncertih – to so ljudje, ki jim je glasba pomembna, tako kot je meni. Zelo močna in nalezljiva energija, brez katere ne bi mogel živeti …« Ko ga vprašam, kaj bi si želel, da bi o Ensemble Dissonance rekli čez deset let, ostaja zvest sebi in svojemu umetniškemu pogledu. »Zame so pomembni zadovoljni glasbeniki, uspešni koncerti, zadovoljno občinstvo, zadovoljni producenti in koproducenti in vera, da je zaradi glasbe, ki jo ustvarjamo in poustvarjamo, svet lepši. Čez deset, dvajset, trideset let bi želel reči samemu sebi tako kot po vsakem koncertu: 'Bilo je vredno!'«

Njegova umetniška pot ni zarisana z velikimi črkami, temveč s podrobnostmi – z zavezništvi, ki presegajo meje, z nežno tkanino koncertnih zgodb in z notranjim glasom, ki mu nikoli ne preneha slediti. Ko pravi »Pot se začne, ko stopiš nanjo. In potem vztrajaš …«, v teh nekaj besedah ni le misel umetnika, temveč osebna drža – tiha, a trdna. In ravno v tej zvestobi samemu sebi se skriva razlog, zakaj je svet z njegovo glasbo res lahko lepši.