Hobiti so bili res med nami

Človeštvo pozna kar nekaj neverjetnih likov, ne nazadnje tudi drobno izumrlo vrsto Homo floresiensis. Ti čokati človečnjaki z velikimi stopali, ki so živeli na indonezijskem otoku Flores še pred približno 50.000 leti, so bili dejansko podobni slovitim pravljičnim bitjem iz romanov J. R. R. Tolkiena, zato ni čudno, da so dobili vzdevek hobiti.

Ljudje s Floresa, kakor jim tudi pravijo, se v fosilnih zapisih pojavijo presenetljivo pozno. Čeprav so bili podobni starejšim vrstam človečnjakov, ki so živeli pred milijoni let, se zdi, da so pripadniki vrste H. floresiensis živeli v istem času kot naša človeška vrsta in so morda obstajali še tedaj, ko so prvi pripadniki Homo sapiensa prispeli na otok. Male človečnjake so odkrili v jami Liang Bua leta 2003, pri čemer je bil prvi primerek skoraj popolno žensko okostje, znano preprosto kot LB1. Od tedaj so našli ostanke več kot ducata pripadnikov te vrste, iz česar znanstveniki sklepajo, da so bili verjetno visoki dober meter in so imeli majhne možgane, velike zobe in kratke noge z velikimi stopali.

Seveda niso bili ravno takšni kot Tolkienovi junaki, a vseeno ... FOTO: Warner Bros

Novejše analize kosti nadlakti z bližnjega najdišča Mata Menge kažejo, da so bili ljudje s Floresa morda celo manjši, kot so sprva mislili. Kljub miniaturnim možganom so starodavni hobiti znali izdelovati kamnita orodja in posodo. Arheologi so našli ostanke posode, stare od 190.000 do 50.000 let, čeprav ni jasno, za kaj točno so jo uporabljali.

Od kod so prišli?

Še vedno pa ni jasno, iz katere vrste človečnjakov izvirajo hobiti in kako so prišli na Flores, saj otok ni bil nikoli po kopnem povezan s celinsko Azijo, od Jave pa ga loči zajeten kos oceana. Sprva so domnevali, da je bil H. floresiensis morda povezan s Homo erectusom, ki je bil prisoten na Javi, preden so se pojavili hobiti. Ob predpostavki, da je H. erectusu nekako uspelo priti na Flores, je zelo možno, da se je počasi spreminjal v H. floresiensisa v procesu, imenovanem otoška pritlikavost, s katerim znanstveniki označujejo manjšanje vrste zaradi dolgotrajne izolacije na določenem območju, največkrat samotnem otoku.

Resnično nenavadno pa je, da se številne morfološke lastnosti H. floresiensisa ujemajo s celo starejšimi človečnjaki, vključno s Homo habilisom in avstralopitekom, ki ga uvrščamo pred rod Homo. Glede na to, da nobena od omenjenih vrst nikoli ni zapustila Afrike, znanstveniki ne morejo razložiti te družinske podobnosti. Analize zob H. floresiensisa z najdišča Mata Menge so razkrile, da so bili ti mali človečnjaki verjetno kljub vsemu povezani s Homo erectusom.

In za konec še ena zanimivost: kanadski antropolog Gregory Forth, ki že več desetletij proučuje lokalne legende na Floresu, ne izključuje možnosti, da so hobiti s Floresa še vedno med nami. Ljudsko izročilo namreč govori o malih ljudeh, imenovanih ebu gogo.